Nas packarije, ki se dogajajo v ozadju, ne zanimajo ali se jih sploh ne zavedamo? Ajda Cevc je tiste vrste človek, ki jo krivice bolijo do nezavesti. Da bi se lahko proti njim borila po svojih najboljših močeh, se je odločila za študij človekovih pravic v Stockholmu. Kljub svoji mladosti je lahko zgled marsikomu. Potrošnike opominja, da imajo moč narediti konec neprestanemu kratenju človekovih pravic.
Dobiček, pomembnejši od človekovih pravic? Na mednarodni ravni je področje podjetništva in človekovih pravic v zadnjih dveh desetletjih doživelo bliskovit razvoj. Tako je vse od sredine devetdesetih let, ko so nevladne organizacije začele poročati o kratenju pravic v tovarnah azijskih dobaviteljev, npr. o delu otrok, prisilnem delu, prenizkem plačilu, predolgem delovnem času itd. »Medijsko izpostavljena so bila predvsem najbolj prepoznavna podjetja, kot so Nike, Shell, Gap, H&M itn. Z obveščanjem o dogajanju in delovanju takšnih podjetij je zahodni kupec postal ozaveščen, zahteva izdelke in storitve, katerih poreklo je etično in okoljsko nesporno.« Ker podjetja brez kupcev pač nimajo prihodnosti, so se začeli prilagajati njihovim zahtevam in skušajo zagotoviti spoštovanje človekovih pravic pri vseh vidikih poslovanja. »Ta razvoj je doživel prelomno točko leta 2011, ko je Svet ZN za človekove pravice prvič v zgodovini soglasno sprejel kakšen dokument, t. j. Smernice ZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (ang. UN Guiding Principles on Business and Human Rights), ki jih je s svojo ekipo več let pripravljal profesor s Harvarda, John Ruggie. Smernice določajo, da je dolžnost vsakega podjetja spoštovanje človekovih pravic. Natančneje to pomeni, da morajo podjetja določiti svoj kodeks, ki ga vnesejo v odločanje, načrtovanje, financiranje, izvedbo, kontrolo, ter skrbno bdeti nad spoštovanjem človekovih pravic.«
Od podjetij zahtevajmo odgovornost! Zakaj je tako pomembno, da podjetja delujejo odgovorno in spoštujejo človekove pravice? »Časi, ko so bili države in njihovi organi edini kršitelji človekovih pravic, so že zdavnaj mimo. Ne nazadnje je danes med sto največjimi gospodarstvi sveta le še 40 držav, 60 pa je podjetij. V globaliziranem gospodarstvu je gospodarska skupnost postala izjemno močan družbeni dejavnik, ki počasi začenja sprejemati to vlogo z odgovornostjo. Dolžnost skrbnega sodobnega menedžerja ni delovati v čim večjo ekonomsko korist delničarjev ne glede na vse posledice, temveč delovati v dobro podjetja dolgoročno. Podjetje pa ni izolirano v nekem paralelnem godpodarskem svetu, temveč je del družbe, zato bo dolgoročno uspevalo samo v uspešni in zdravi družbi,« pravi Ajda Cevc in dodaja, da si lahko slovenska podjetja za zgled vzamejo nešteto primerov dobre prakse iz tujine.
