»Vreme je ena od največjih skrbi, s katerimi se sooča človeštvo, saj vpliva na lakoto, vodo, politiko. Nihče ni izoliran od podnebnih sprememb,« pravi dr. Susanne Picard z Mednarodnega urada za uteži in mere BIPM v Parizu. Na Brdu pri Kranju smo se o vremenu in katastrofah, ki nam grozijo, pogovarjali z nekaterimi tujimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z napovedovanjem vremena in sledenjem podnebnim spremembam (meteorologi) ter strokovnjaki, ki se ukvarjajo z merjenji (metrologi). Ti so se na pobudo in v organizaciji Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter Agencije Republike Slovenije za okolje prvič srečali na mednarodni delavnici Metrology for Meteorology and Climate MMC 2014.
Avstralski znanstvenik, ki že nekaj let živi in dela v Švici, meni, da se z vremenom ne dogaja nič posebnega. »Tudi v Švici smo imeli letos precej hladno poletje, ampak že iz svojega otroštva se spominjam hladnih, mrzlih poletij. Vreme je pač vsako leto drugačno. Znanstveniki so enotni, da se podnebje spreminja na globalni ravni, in fizikalno dejstvo je, da se podnebje segreva. Trend segrevanja se kaže v zadnjih sto letih, zadnjih deset let pa se zdi, kot da se segrevanje zmanjšuje. Vendar to še ne pomeni, da se bo segrevanje podnebja popolnoma ustavilo oziroma izginilo in da se bo začelo ohlajanje. Hladno poletje me ne skrbi in nekaj hladnih poletij zapored še ne pomeni, da se podnebje ohlaja. Pomembno je tudi vedeti, da obstajajo razlike med regijami – v nekaterih se podnebje malce ohlaja, v drugih temperatura hitro narašča. Globalno povprečje kaže na trend segrevanja.«
Posledica globalnega segrevanja je več vlage v zraku, zato lahko pričakujemo tudi več padavin. Deževja bodo silovitejša, a povodenj bibličnih razsežnosti se nam vseeno ni treba bati, prav tako Atkinson ne verjame, da se bodo letni časi dramatično spremenili. »Podnebne spremembe (še) ne kličejo po alarmu, je pa res, da bi nas moralo skrbeti. Ker vemo, kaj jih povzroča, lahko tudi ukrenemo kaj proti temu. Na individualni ravni lahko sicer storimo zelo malo, na globalni pa zelo veliko. Ampak o tem ni mogoče razpravljati, ne da bi zašli na področje svetovne politike …«
Dr. Robert Benyon, metrolog s španskega nacionalnega inštituta za letalsko tehnologijo (INTA): Nimam kristalne krogle
Tudi Španci se sprašujejo, kaj se dogaja z letnimi časi, zakaj so poletja hladnejša … »Vse to so naše subjektivne zaznave, medtem ko podatki in meritve govorijo zase. Vreme se namreč spreminja bolj v dolgoročnih ciklusih in meritve včasih govorijo povsem drugo zgodbo. Ko na primer govorimo s svojo babico, ima ta navado reči: ko sem bila mlada, so bile zime hujše, bolj mrzle. Ampak po navadi ne upoštevamo, da je naša babica živela v majhni vasi, kjer niso premogli centralnega ogrevanja, bila je tudi krepkejša, vajena dela v hujših razmerah, medtem ko ste vi vajeni modernih zgradb in klimatskih naprav. Torej gre za subjektivno dojemanje vremena.«
Meni, da ni stoletnih ali celo petstoletnih poplave, prepričan pa je, da so na primer velika deževja bolj neredna in niso tako napovedljiva. »Včasih so bile nevihte v Španiji običajno na koncu poletja, zdaj pa prihajajo nepričakovano in takrat, ko jih človek ni vajen. Vendar bodo morda naslednje leto spet ob 'pravem času'. Ne moremo delati nikakršnih zaključkov, razen če se ne poglobite in analizirate podatkov zadnjih 20 ali 30 let. Prav tako padec letošnjih temperatur ni nujno pomemben za napovedovanje vremena za naslednjih deset let. Če želite izvedeti, kakšno bo naslednje poletje, vam lahko odgovori le kristalna krogla,« se je malce pošalil in resno nadaljeval o različnih napovedih različnih organizacij, kar kaže na nezanesljivost vremenskih napovedi tako daleč v prihodnost.
