Najprej so odkrili penicilin ... Gobe imajo zagotovo velik potencial kot naravna zdravila z neznatnimi neželenimi stranskimi učinki. Mogoče jih je uporabiti kot prehransko dopolnilo ali kot zdravilo, poudarja prof. dr. Franc Pohleven. »V Evropi smo se začeli tega zavedati šele po letu 1928, ko je škotski bakteriolog Alexander Fleming odkril penicilin – čudežno zdravilo (antibiotik) iz glive (Penicillium notatum). Doslej je rešilo na milijone ljudi in življenja brez njega si sploh ni mogoče predstavljati. Zaradi pridobljene odpornosti proti penicilinu pa zdaj med glivami iščemo nove snovi z antibiotičnim učinkovanjem. Druga zelo pomembna učinkovina iz gob so ergot alkaloidi. Proizvaja jih gliva rženi rožiček (Claviceps purpurea), ki okužuje žita, predvsem rž. Na podlagi ergot alkaloidov so razvili zdravilo Redergin, ki vpliva na kontrakcijo žil in tako uravnava krvni pritisk ter ustavlja krvavitve,« pojasnjuje profesor.

V Sloveniji pripravke iz zdravilnih gob uporabljamo le kot prehranske dodatke. Bolj potihoma se govori, da zdravilne gobe zavirajo nastanek rakavih celic in spodbujajo rast novih, zdravih. Zdravljenje z izvlečki gob sodi v Sloveniji v alternativno medicino. »Glive zagotovo zdravilno učinkujejo na človeka. Pomanjkljivost pa je v tem, da učinkujejo kompleksno, tako da ne moremo določiti in uporabljati le določene substance, ki bi jo lahko v kvantitativnem in kakovostnem smislu točno opredelili. Prav zato so do teh učinkovin skeptični tudi zdravniki in farmacevti. A glede na dobre izkušnje se posamezni zdravniki – resda bolj zasebno kot službeno, torej zunaj uradnih ustanov – že odločajo za gobje pripravke. Prepričan sem, da je prihodnost na strani gob in da jih bo sčasoma priznala tudi uradna medicina. Vsekakor bi morali razmisliti o možnostih formalne registracije kompleksnih zdravil, ki vsebujejo mešanico različnih komponent, kot so, na primer, na proteine vezani polisaharidi, terpeni … Na Japonskem so za zdravljenje raka uradno registrirali tri polisaharide: lentinan (B-glukani iz glive Lentinula edodes), šizofilan (B-glukani iz glive Schizophyllum commune) in polisaharid K (krestin oziroma PSK, PSP), izoliran iz trosnjakov (klobučkov) pisane ploskocevke Trametes/Coriolus versicolor. Zdravilna učinkovina so na proteine vezani polisaharidi, ki zdravijo raka (zlasti raka prostate in debelega črevesa), hkrati pa zmanjšajo stranske učinke kemoterapije in radioterapije. Te vrste zdravil so registrirali tudi v ZDA. PSK in šizofilan ter ekstrakti iz glive Ganoderma lucidum imajo tudi protivirusni učinek, in to celo proti virusu HIV,« poudarja prof. dr. Franc Pohleven.

Bodite pozorni na kakovost pripravkov iz gob! Čeprav se od nekdaj ve, da so gobe zdravilne, jih v slovenskem zdravilstvu nismo veliko uporabljali. Gobe, ki so bile nekdaj privlačne zlasti zaradi vsebnosti proteinov in okusa, so danes cenjene predvsem kot živilo, ki vsebuje veliko mineralov in vitaminov, predvsem vitamina B12, ter proteinov, ki so tudi lažje prebavljivi. »Slovenci smo narod gobarjev. Največ gob uporabimo v prehrani, kar je še zlasti aktualno v teh časih, ko se želimo nasititi z manj kalorično hrano. S prehranskega vidika postajajo gobe zanimive tudi za vegetarijance, saj imajo gobji proteini večjo raznovrstnost aminokislin kot rastlinski. Gobe v prehrani so torej bogat vir vitaminov in mineralov. V zdravilstvu pa do pred nekaj leti – razen lekarniške macesnovke (Laricifomes officinalis) – gob nismo uporabljali,« poudarja prof. dr. Pohleven, ki je že pred dvajsetimi leti v Slovkreo kakovostne in učinkovite zdravilne pripravke. Te je nato uporabljal za raziskovalne namene. Ker je profesor velik poznavalec gob, se nanj obračajo tako navdušenci kot bolniki in celo zdravniki, ki si želijo te pripravke uporabljati kot zdravilo.

Kakovost je zdaj boljša, standardov pa še vedno ni. Kitajci, pa tudi nekateri drugi azijski narodi, gobam pripisujejo čudežno moč in verjamejo, da ohranjajo vitalnost organizma. Prepričani so, da se lahko z uživanjem zdravilnih gob zavarujejo pred boleznimi in tako dosežejo visoko starost. »Iz klobukov gob (trosnjakov) so si kuhali čaje in jih dnevno uživali preventivno, kadar so zboleli, pa kurativno. Zdaj lahko na Kitajskem in tudi v številnih drugih državah namesto trosnjakov kupite gobje pripravke v obliki tinktur, tablet ali kapsul. Sodobne raziskave vedno bolj potrjujejo učinkovitost gob in njihovih izvlečkov pri zdravljenju alergij, rakavih obolenj ter obolenj krvožilnega in živčnega sistema. Dokazali so tudi, da nekatere vrste gob krepijo imunski sistem in uravnavajo raven holesterola. Zdravilne učinkovine so različni encimi, polisaharidi, lektini, antioksidanti, terpenoidi, proteoglikani in raznovrstni proteinski derivati. V zadnjih letih se ti pripravki uveljavljajo tudi v splošni uporabi in celo za zdravljenje domačih živali,« tudi iz lastnih izkušenj razlaga prof. dr. Franc Pohleven in dodaja, da si lahko še pred desetletjem na Kitajskem v običajni trgovini kupil klobuke (trosnjake) svetlikave pološčenke (reiši) in si nato doma kar sam pripravil čaj. Ko so postajale te gobe v zahodnem svetu čedalje bolj priljubljene, pa se je zaradi povečanega povpraševanja kakovost preparatov iz Kitajske zelo poslabšala in zaupanje vanje je usahnilo. So pa zaradi tega ljudje po Evropi in Ameriki začeli sami gojiti zdravilne gobe in iz njih izdelovati pripravke. »Tako zdaj tudi v Sloveniji ljudje sami gojijo predvsem lesne gobe ali pa iz Kitajske uvozijo surovino oziroma polizdelke, nato pa jih sami dodelajo in zapakirajo. Tako je zagotovljena kakovost. Lahko trdim, da se je v zadnjih nekaj letih pri nas kakovost na trgu izboljšala, in to zaradi vzpostavljenega nadzora na Kitajskem, pa tudi zaradi lastne proizvodnje. Res pa je, da še vedno nimamo standardov, ki bi zagotavljali stalno kakovost preparatov.«

Gojene zdravilne gobe ne zaostajajo za samoniklimi. Čeprav so ljudje prepričani, da so samonikle gobe bolj zdrave od gojenih, strokovnjaki dokazujejo, da ni tako. Gojene po prehrambnih in zdravilnih vrednostih prav nič ne zaostajajo za gozdnimi. Profesor Pohleven pojasni, da so zaradi simbiotskega načina življenja (mikorize) mikorizne gobe manj zdravilne kot saprofitske oziroma glive razkrojevalke lesa. »Znano je tudi, da so samonikle (gozdne) gobe kontaminirane z radioaktivnimi snovmi in da na nekaterih območjih vsebujejo povečane koncentracije težkih kovin in drugih onesnažil, medtem ko se v gojenih gobah te snovi ne kopičijo. Gojenje v nadzorovanih razmerah poleg tega zagotavlja stalno proizvodnjo gob, ki so tako vse leto na voljo za prehrano, za zdravilne namene pa so pripravki iz gojenih gob bolj skladni, pa tudi kakovostnejši. Po hranilnih vrednostih in okusu gojene gobe prav nič ne zaostajajo za samoniklimi,« še poudarja profesor. S tem se popolnoma strinja tudi gobar Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička iz Maribora. »Gojene vrste gob so po budnim nadzorom tržnih inšpektorjev, zato sem prepričan, da kupujemo v trgovinah dobre gobe znanega izvora. Verjamem, da so gojene na substratih, ki ne vsebujejo pesticidov, težkih kovin in drugih onesnaževal, kar seveda ne velja za gobe, ki rastejo v onesnaženem naravnem okolju. Gojenje gob je hkrati zaščita samoniklih  in ogroženih gob, poleg tega se s tem poskrbi za njihovo vrnitev v naravo. Z gojenjem gob se tudi zmanjšuje naval pri nabiranju samoniklih in ogroženih vrst gob,« pravi Šerod. Uživa jih tudi sam. »V trgovini občasno kupim bukove ostrigarje ali šitake. Pripravek je kar v obliki gobove juhe.«

Pozor! Poreklo je ključnega pomena! »Ne priporočam uživanja surovih gob, še zlasti ne samoniklih. Tudi uživanje prevelikih količin gob (več kot 0,5 kg na posameznika) je lahko usodno. V samoniklih vrstah gob je veliko organskih snovi. Če jih zaužijemo veliko večkrat zapored, se lahko pojavijo težave. Nekaj takšnega se je leta 2003 zgodilo v Franciji, ko so ljudje uživali zelenkasto kolobarnico (Tricholoma equestre) v prevelikih količinah, in to večkrat zaporedoma. Takrat jih je zaradi tega nekaj umrlo. In pozor! Zaradi morebitne kontaminacije rastišča je zelo pomembno, kje in kako so bile gobe nabrane. Zastrupimo se lahko tudi z užitnimi gobami, če vsebujejo preveč onesnaževal. Poreklo je ključnega pomena! To pa je še en razlog, zaradi katerega moramo biti pri kupovanju gob zelo previdni,« opozarja Slavko Šerod. Gobe namreč pospešeno vsrkavajo radioaktivno sevanje. Še en problem so težke kovine v gobah, ki rastejo v slovenskih gozdovih. Pri odločitvi za prehranjevanje oziroma zdravljenje z gobami in njihovimi pripravki torej ne smemo podcenjevati problema onesnaženega okolja. »Čeprav je od nesreče v Černobilu minilo že skoraj 30 let, so v prsti (humusu) še vedno radioaktivni ostanki s polovičnim odmerkom sevanja (jakostjo), saj imata cezij in stroncij razpolovno dobo okoli 30 let. Zato so gozdne gobe še vedno radioaktivne in, kot so ugotovili strokovnjaki z Inštituta Jožef  Stefan, to še posebej velja za konstanjevko in cigančka, pa tudi za pšenično poprhnjenko. Zato uživanja teh vrst gob ne priporočam,« poudarja profesor Pohleven.

Zapleteni mehanizmi učinkovanja gob. Tudi profesor Pohleven uživa pripravke iz zdravilnih gob in ima z njimi dobre izkušnje. Občasno uživa kapsule svetlikave pološčenke, za ureditev prebave pa tudi pripravke iz velike zraščenke in resastega bradovca. Pri  vnetem grlu uživa tinkturo svetlikave pološčenke, ki je še posebej učinkovita za zdravljenje razjed v ustih (aft), za hitro zatrtje izpuščajev in celjenje ran. Za zdravljenje vnetega grla, odrgnin, izpuščajev (mozoljev) in alergičnih reakcij na sonce že nekaj let uporablja tinkturo velike zraščenke, in to celo za vnučka, prvošolčka.

Kako pravzaprav zdravilna gobe učinkuje na človeško telo? Menda gre za zelo kompleksne mehanizme učinkovanja, ki jih znanost še ne zna posnemati? »Mehanizem učinkovanja na človeško telo še ni povsem razjasnjen. Predvideva se, da polisaharidi spodbudijo imunski sistem z regulacijo citokinov. V svetu potekajo številne raziskave, s katerimi želijo pojasniti mehanizme učinkovanja in nato na tej osnovi pripraviti učinkovita zdravila za zdravljenje številnih bolezni. Od leta 2001 je vsaki dve leti mednarodna konferenca o medicinskih gobah (International Medicinal Mushroom Conference – IMMC). Leta 2007 smo 4. konferenco (IMMC4) organizirali v Sloveniji, drugo leto pa bo 8. konferenca v  Južni Ameriki (v Manizalesu v Kolumbiji).

Katere zdravilne gobe uporabljajo za spremljajočo terapijo pri zdravljenju s kemoterapijo? »Pri tem zdravljenju sta najučinkovitejša PSP in PSK, groba ekstrakta pisane ploskocevke  8Trametes/Coriolus versicolor) in svetlikave pološčenke (Ganoderma lucidum). V Rusiji je v zdravilstvu zelo cenjen brezin luknjač (Inonotus obliquus), ki mu pripisujejo čudežno zdravilno moč, saj naj bi pozdravil vse vrste rakavih obolenj,« navaja prof. dr. Franc Pohleven.

Pri kolikih vrstah gojenih gob so bili potrjeni zdravilni učinki? »Pri več kot 20 vrstah, vendar se število iz leta v leto povečuje. Med najbolj zdravilne gobe sodijo: svetlikava pološčenka  – Ganoderma lucidum (reishi/lingzhi), šitake – Lentinula edodes, brezin luknjač – Inonotus obliquus, kokonov glavatec – Cordyceps militaris, pisana ploskocevka – Coriolus/Trametes versicolor, velika zraščenka – Grifola frondosa (maitake), resasti bradovec – Hericium erinaceus, bezgova uhljevka ali judeževo uho – Auricularia auricular, zimska panjevka – Flammulina velutipes, pahljačica – Schizophyllum commune, brezova goba – Piptoporus betulinus, zimski ostrigar – Pleurotus ostreatus, brazilski kukmak – Agaricus blazei, kresilna goba – Fomes fomentarius, borov glivec – Sparassis crispa in še nekatere druge lesne glive. Vse te vrste lahko gojimo, tako da z njihovo uporabo v zdravilstvu ne siromašimo gozdov. Zaradi trdne konstitucije so trosnjaki neužitni, zato iz njih pripravljamo praške, tinkture ali čaje,« nas poduči prof. Pohleven.

Vse naštete gobe je mogoče najti tudi v slovenskih gozdovih, le svetlikava pološčenka raste zgolj na Primorskem. Na žalost večine med njimi ne poznamo in jih v naravi prezremo.

Prof. dr. Franc Pohleven svetuje, katere od zdravilnih gob bi lahko v letošnji jeseni nabirali tudi mi, laiki. »Med gozdnimi gobami po zdravilnosti izstopajo gobe razkrojevalke, ki uspevajo na lesu ali kompostu. Pri nas je na Gorenjskem in Koroškem najbolj znana lekarniška macesnovka (Laricifomes officinalis), ki zdravi pljučne bolezni in dihalne poti. Za ustavitev krvavitev in razkuževanje ponekod uporabljajo kresilno gobo (Fomes Fomentarius), iz prave tintnice (Coprinus atramentarius) pa so razvili učinkovino za zdravljenje alkoholikov, saj izzove slabost že pri 0,15 promila alkohola v krvi. Vendar pa se tako zdravljenje v številnih državah in tudi pri nas opušča.«

Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička:

Kakšna naj bi bila letošnja sezona, pač glede na obilico padavin?

Padavine in temperature so pripomogle k bogati rasti gob že pred optimalno sezono rasti septembra in oktobra. Zato bo po mojem mnenju letošnja gobarska sezona zelo bogata.

Katere zdravilne gobe bi lahko zdaj nabirali tudi amaterski gobarji?

Pozno jeseni bi lahko nabirali bukove ostrigarje, ki so pri nas kar pogosta goba. Dokaj pogosta pa je tudi bezgova uhljevka.

Ali slovenska zakonodaja omejuje možnost (samo)zdravljenja z gobami iz narave?

Slovenska zakonodaja tega ne omejuje. Omejuje pa količino nabranih gob, kar pomeni, da posameznik v enem dnevu ne sme nabrati več kot dva kilograma gob. Imamo tudi 41 zaščitenih vrst gob, ki jih je prepovedano nabirati. Za oboje je predvidena mandatna kazen.