Če se ta harmonija zruši, začne telo napadati samo sebe, procesi postanejo škodljivi in uničujoči. Znano je, da se to pogosto dogaja zaradi vplivov iz okolja: onesnaženja s težkimi kovinami, strupov v hrani, tudi hormonskih motilcev. Najdemo jih v plastiki, pesticidih, pa tudi v kozmetiki, zdravilih in hrani.
Dr. Gregor Majdič je univerzitetni profesor, raziskovalec na veterinarski fakulteti v Ljubljani in predavatelj na medicinski fakulteti v Mariboru, ki se ukvarja z molekularno endokrinologijo. O hormonskih motilcih je že večkrat predaval in pozna najnovejše raziskave s tega področja, saj je o tej temi opravljal doktorat znanosti na univerzi v Edinburgu na Škotskem. Čisto pravi človek torej, da preverimo, kaj nas ogroža.
O hormonskih motilcih je bilo doslej mogoče tudi pri nas prebrati že marsikaj. Je strah upravičen?
Nekaj previdnosti je umestne, toda v medijih lahko izvemo veliko neresnic in informacij, ki nimajo znanstvene podlage. Pred časom smo tako izvedeli, da imamo moški zaradi hormonskih motilcev manj testosterona in nismo več pravi moški. Nobena raziskava ne dokazuje, da bi hormonski motilci zmanjševali količino testosterona v moškem telesu. So pa nekatere indikacije, da bi lahko vplivali na plodnost in na pojav rakavih obolenj. Vendar za zdaj ob koncentracijah, ki smo jim izpostavljeni ljudje v vsakdanjem življenju, raziskave kažejo, da te nevarnosti ni. Zagotovo pa nekatere snovi, ki jih štejemo med hormonske motilce, to so številne kemikalije, ki jih najdemo v okolju, v visokih koncentracijah lahko vplivajo na hormonski sistem. Nevarne so za delavce v proizvodnji plastike, ponekod po svetu za delavce na plantažah. Znana je zgodba s plantaž banan v Srednji Ameriki, ki so jih škropili z letali, delavci pa so imeli pozneje velike težave s plodnostjo. Kot rečeno, doze iz vsakdanjega življenja pa niso dovolj velike in skoraj zagotovo nimajo velikega učinka na naše zdravje.
Kaj pa kombinacija teh snovi, s katerimi pridemo v stik v manjših koncentracijah, a imajo skupen vpliv?
To je pomembno vprašanje. Ne gre le za kemikalije. Izpostavljeni smo celi vrsti snovi, ki delujejo podobno kot hormoni in prihajajo iz različnih virov. Tak primer je soja, ki je v zadnjih letih zelo prisotna. Vsebuje veliko tako imenovanih fitoestrogenov. To so rastlinske snovi, ki delujejo podobno kot človeški hormoni. Estrogeni hormoni se tudi proizvajajo v maščobnem tkivu, tako da jih je več v telesu debelih ljudi. Omeniti je treba še hormone, ki jih najdemo v prehrani športnikov. V EU sicer niso dovoljeni, a vemo, da jih športniki kupujejo na prostem trgu. Znano je tudi, da kljub prepovedi hormone ponekod dajejo govedu, ki zato hitreje raste.
Ali je živalski hormon enak človeškemu?
Da, ker so spolni hormoni tako imenovani steroidni hormoni, ki nastanejo iz holesterola. Hormone namreč delimo na beljakovinske, derivate aminokislin in derivate holesterola. Steroidni hormoni so enaki pri živalih in ljudeh.
Te snovi torej lahko pridejo v naše telo z neustrezno hrano ali plastično embalažo.
Da, nekaj tudi skozi kožo, na primer s kremami, kar se prav tako večkrat omenja, v katerih so snovi, ki bi lahko delovale kot hormonski motilci.
