Predvsem kruha, sadja in zelenjave ter mlečnih izdelkov. Zato je skrajni čas za akcijo! »Želimo, da bi o tem čim več govorili, da bi ukrepali in v nekaj letih količino zavržene hrane razpolovili,« je povedal Albin Keuc, vodja projekta Volk sit, koza cela – Za Slovenijo brez zavržene hrane.
»Hrani enostavno ne posvečamo dovolj pozornosti. Poleg tega, da razmišljamo, kaj bomo jedli, se z njo ne ukvarjamo. Po nakupih gremo brez nakupovalnega lističa, kupujemo in shranjujemo, ne da bi pred tem pogledali, kaj v shrambi še sploh imamo. Tako se nam odvečna hrana kopiči. Poleg tega je sistem zasnovan tako, da nam zavrženo hrano odpeljejo izpred oči in se nam s tem problemom ni treba ukvarjati,« pravi Keuc. Pa je zelo pomembno, kako nakupujemo, shranjujemo, pripravljamo in odmerjamo hrano ter kako oblikujemo tedenske jedilnike. Vsaka od teh odločitev lahko pomembno prispeva k povečevanju ali zmanjševanju količine zavržene hrane. Če kupujemo toliko, kot potrebujemo, je manjša verjetnost, da bomo hrano zavrgli. »Najmanj, kar lahko naredimo, je, da pred nakupovanjem preverimo, kaj imamo v hladilniku, preverimo roke uporabe in za začetek prilagodimo jedilnik zalogi hrane, ki jo imamo v hladilniku. Potem si lahko družina z otroki organizira jedilnik za ves naslednji teden. Na tej podlagi si pripravimo nakupovalni listič, ki se ga držimo, ko se odpravimo v trgovino, kasneje pa seveda še jedilnika.«
Kako zmanjšati količino zavržene hrane – in prihraniti. Da bi nam vse to olajšali, so pripravili številna orodja, s katerimi si bomo lahko pomagamo zmanjšati presežke hrane. Eno je spletni dnevnik za spremljanje zavržene hrane, ki ga bodo od 3. novembra ponudili vsem gospodinjstvom. »Če želimo ugotoviti, kje in zakaj prihaja do zavržene hrane, je dobro ugotoviti razloge. S pomočjo spletnega dnevnika bomo ugotovili, kaj počnemo narobe, pri katerem obroku nam ostaja največ hrane in kaj lahko storimo. S tem ne bomo samo zmanjšali količin zavržene hrane, temveč bomo tudi prihranili. Jedilnike pripravljamo tako, da razmišljamo, kaj lahko še ustvarimo s hrano, ki nam je ostala. Če so nam ostale testenine, jih lahko za večerjo pripravimo s kakšno drugo sestavino. Star kruh je mogoče vedno uporabiti še na kak drug način.« Ekologi bodo predstavili še orodja za zmanjšanje količin zavržkov, med njimi bodo jedilnik in nakupovalni listek ter navodila za pravilno shranjevanje živil in odlaganje zavržkov. Do 28. novembra bodo imela gospodinjstva, ki se bodo vključila v akcijo, možnost, da orodja preizkusijo, ponovno izpolnijo dnevnik in preverijo, ali jim je uspelo zmanjšati količino zavržkov. »Cilj akcije je čim več ozaveščenih članov gospodinjstva in čim manj zavržene hrane,« sklene Keuc. In kako to počno nekateri znani Slovenci?
Andrej Težak Tešky, stand-up komik: Kupujem toliko, kot potrebujem
»Pri nas doma nismo presežkov hrane nikoli metali v smeti. Že babica me je učila, da je treba vso hrano porabiti in kupiti, kolikor porabimo. Ker je živela na kmetiji, smo vedno imeli doma pridelano hrano. Če je od obrokov kaj ostalo, smo iz tega vedno napravili kaj novega. Če je recimo ostala juha, so iz nje naredili jušno osnovo za novo juho. Če so bili za kosilo makaroni z omako in so makaroni ostali, smo imeli naslednji dan makaronovo pito. Če smo jedli meso v juhi, smo meso, ki je ostalo, zvečer porabili v solati. Doma smo vedno imeli en tak 'bio lonec', kamor smo spravljali hrano, ki nam je kljub vsemu ostala, in to potem odnesli k babici na kmetijo, da je z njo nahranila živali.« Te navade je ohranil. Živi na babičini kmetiji na Muljavi in pravi, da vso hrano porabi. »Če si skuham makarone z omako, ostanku testenin naslednji dan dodam sir ali kaj podobnega in si to zapečem v pečici. Če tudi takrat vsega ne pojem, dam ostanke kokošim, zelenjavo zajcem.« V trgovino hodi po potrebi. Izogiba se nakupom hrane, za katero ve, da je ne bo mogel porabiti. »Če vidim, da so se banane pocenile, recimo, za 25 odstotkov pa so že rjave, jih kupim le, če vem, da jih bom pojedel. Enako je z zelenjavo. Zdi se mi, da ljudje danes hrane niti ne znajo več porabiti. Naše babice so recimo znale iz krompirja skuhati 30 jedi!« Kruh si velikokrat speče kar sam – ta, pravi, ostane dober ves teden. »Tisti, ki ga kupiš v trgovini, ostane dva dni, če pa ga kupiš v instantni pekarni, zvečer ni več užiten.« Vendar ga ne zavrže.
Kako torej uporabiti star kruh? »Star kruh narežem na kose in jih dam v opekač, pa je spet svež, ali pa ga narežem na kocke in dam v juho. Če pa ti ostane sirova štručka in hočeš spet svežo, jo daš v plastično vrečko in v mikrovalovno pečico – vlaga ostane v vrečki in zmehča kruh.«
