Ste se morda že vprašali, zakaj se mnoge države po krizi že uspešno pobirajo, v Sloveniji pa še vedno ne vidimo luči na koncu predora? In zakaj se po več kot 20 letih samostojnosti počutimo manj suverene, kot smo bili v nekdanji državi, iz katere smo tako goreče hoteli oditi? Pravzaprav se nas večina počuti zelo zelo majhne in ponižne do matere Evrope. Medtem ko se ji vsi upirajo in tako dosežejo svoje, mi nikoli nismo dovolj pridni pri izpolnjevanju njenih zahtev. Najhuje pri tem pa je, da smo se z vsem skupaj kar sprijaznili. Ali res mislimo, da je pot, ki nam jo ta trenutek predpisuje Evropa, edina prava in zveličavna? Zakaj se ne postavimo zase? Zakaj se ne zgledujemo po Belgijcih, Madžarih, Francozih in Čehih, ti so nas s svojo smelo držo do EU že zdavnaj prehiteli v vseh pogledih? Kako se je ekvadorskemu predsedniku uspelo v samo enem letu izvleči iz pasti plenilskih finančnih institucij? Se res bojimo, da bi nas kar fliknili z evropskih nedrij in se nam odrekli, mi bi pa bankrotirali? A mi nič od tega niti ne poskusimo. Ponižno in slepo sledimo evropski varčevalni mantri, ki nas uničuje! Zelo očitno namreč z zapovedanimi ukrepi revni postajajo samo še revnejši, bogati pa čedalje bogatejši. A obstajajo tudi druge rešitve!
Zakaj je Bruselj slovenska mantra? Kot razlaga prof. dr. Bogomir Kovač z ekonomske fakultete v Ljubljani, so politiko, z nami vred, že zdavnaj ugrabile največje države z Nemčijo na čelu, mi pa jim še vedno slepo zaupamo: »Bruselj je postal slovenska mantra. Vse, kar je povezano z njim, sprejemamo kot utelešenje dobrega, edino pravilnega. Toda evropski projekt je poln protislovij, bruseljska birokracija je središče lobistov, politiko pa so že zdavnaj ugrabile najmočnejše države. To, da verjamemo, da imata evropska komisija in Evropska centralna banka vedno prav, pomeni, da ne razumemo ne strukture EU ne značaja sedanje politične oblasti. Imamo malo znanja in vedenja o politični ekonomiji EU in to je morda še največja ovira, zakaj tako slepo verjamemo v projekt EU, kredibilnost komisije in naivno zaupamo največjim igralcem, kot sta Nemčija in Francija. Kot da jih ne vodijo njihovi lastni interesi in politično-ekonomski cilji. Vodilni mediji so servilni, ker so že zdavnaj izgubili intelektualno držo, politiki pa sledijo predvsem lastnim interesom in so za evropski parket preprosto premalo usposobljeni in smeli. Nimamo lastnih idej, kako razvijati državo, kje so morebiti naše izvirne rešitve, večno ponavljanje evropskih rešitev je dokaz naše nemoči. Ključno je razumevanje sebe in svoje različnosti, identitete. Identitetni kapital je temelj socialnega, ta poganja intelektualni kapital, ki je osnova podjetniškega in finančnega. To je formula, ki so jo dojeli tisti, ki vodijo igro v Bruslju in Frankfurtu, mi pa ne razumemo niti igre, kaj šele da bi postali igralci.«
Zakaj ne regulirajo evropskih bančnih oaz? Tudi ekonomist prof. dr. Marko Jaklič (EF Ljubljana) ne verjame, da je pot, ki jo ta trenutek zapoveduje Evropa, prava, saj se »boleči, a nujni ukrepi«, kot jim reče predsednik evropske komisije Juncker, nanašajo na najranljivejše dele prebivalstva, finančni sektor, ki ima največ denarja, pa teh ukrepov sploh ne občuti. »Na primer, podjetja in finančne institucije se zelo rade izogibajo davkom, ne vselej po nezakoniti poti. Poleg že znanih bančnih oaz obstaja kup evropskih držav z zelo ugodno davčno stopnjo, na primer Nizozemska, Luksemburg, Liechtenstein, pa otok Mann pri Veliki Britaniji, in celo Bolgarija. Te sploh niso prepoznane kot davčne oaze, čeprav v bistvu so. A o tem, da bi bilo treba to regulirati, v EK nič ne govorijo. Poleg tega na finančnih trgih obstaja kup velikih finančnih igralcev, reče se jim siva cona, ki dejansko vodijo zgodbo. To so številni akterji in špekulanti, ne vedno vsi negativni, a delujejo pri raznih trgovanjih in imajo največjo moč. To je najbolj globalizirana in najbogatejša panoga, ki lahko vpliva tudi na politiko in na celoten sistem, saj je njena moč res izjemna. Če bi bila Evropa prava, bi to seveda regulirala, a ves čas govori samo o regulaciji bank in varčevanju.«
