Ti sami po sebi niso živilo, temveč so ji dodani, ker ohranjajo intenzivno barvo, krepijo okus ali ga izboljšajo, preprečujejo kvarjenje, uravnavajo kislost in še marsikaj. Slovenska zakonodaja je tudi na tem področju usklajena z evropsko in če bi želeli pri nas prepovedati kakšnega izmed aditivov, bi za to morali imeti zelo dobre argumente. Čeprav teh 320 dodatkov, ki jih lahko zasledimo v naših živilih, naj ne bi ogrožalo našega zdravja, v nevladni skupini Ni nam vseeno na svojem spletnem portalu že peto leto popisujejo izdelke ter ozaveščajo ljudi o spornih sestavinah v naši hrani in kozmetiki.
Dovoljenje za uporabo aditiva v prehrani potrdi evropska komisija na podlagi presoje o varnosti uporabe, ki jo opravi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Zelo obširen dosje, ki vključuje podatke o toksikoloških in drugih študijah, potrebnih za presojo varnosti, pripravi proizvajalec sam. »Tak postopek se nam zdi precej bolj transparenten in neodvisen kot pred letom 2002, ko so take naloge opravljale države članice same in bile pri tem lahko pristranske ali pa nekatere bolj, druge pa manj stroge,« so prepričani na NIJZ.
Jan Gams, idejni vodja projekta Ni nam vseeno, meni ravno nasprotno: »Proizvajalčeve študije so lahko pristranske. EFSA in ameriška FDA ne upoštevata previdnostnega načela in se tako dovoljuje uporaba spornega aditiva, dokler se stoodstotno ne dokaže, da je nevaren. To je nepotrebno tveganje za potrošnike in je popolnoma neopravičljivo. Logiko bi bilo treba obrniti – aditiv bi moral iti v uporabo šele, ko bi bil stoodstotno varen. Seveda to ne zdrži ekonomske logike in želja po profitu je pomembnejša od zdravja ljudi.«
Spoznanja o aditivih se namreč vseskozi spreminjajo – še pred leti je za katero od umetnih barvil veljalo, da je povsem neškodljivo, pa se je nato izkazalo, da to ni res. Prav pred kratkim je bila končana presoja azo barvil in trem so se zmanjšale najvišje dovoljene vsebnosti v nekaterih kategorijah živil: sončno rumenemu (E 110), košenil rdečemu (E 124 ) in kinolinsko rumenemu (E 104). Slednja naj bi povzročala tudi tveganje za astmo, izpuščaje in hiperaktivnost.
»Študija Univerze v Southamptonu je pred leti pokazala, da lahko sporna azo barvila v pijačah povzročajo motnjo pozornosti pri otrocih, zato se je takrat Evropska unija odločila za posebno opozorilo na izdelkih, ki vsebujejo ta barvila. Do tistega trenutka pa so bili očitno popolnoma varni,« odgovori Gams na vprašanje, kako je mogoče, da lahko na deklaraciji z dimljenega lososa, kjer bi moralo pisati losos in sol, najdemo naslednje: »Vsebuje sestavine, ki lahko vplivajo na vedenje otrok.«
