Sploh zato, ker so bile glavne osumljenke za tako visoko stopnjo radioaktivnosti gobe, ki jih jedo divji prašiči in v katerih naj bi se natanko 29 let po jedrski katastrofi v Černobilu še vedno kopičile radioaktivne snovi. In to zelo veliko, kar 10.000 bekerelov na kilogram mesa. Nemška zakonodaja, prav tako kot naša, dopušča 600 bekerelov! Se ne ponuja kar samo od sebe vprašanje, kako je z gobami in divjimi prašiči v Sloveniji? Bavarska namreč ni zelo daleč od nas in medtem ko se divjačinsko meso ne pojavlja prav pogosto na naših krožnikih, to za gobe zagotovo ne velja. Upamo si trditi, da smo Slovenke in Slovenci prav tako nori na gobe kot bavarski merjasci. Ali je torej dogajanje na Bavarskem skrb vzbujajoče in morda pomeni, da bomo morali bolj premisliti, preden se bomo zapodili po borovnice, gobe in kostanj?
Koliko gob, kostanja in borovnic lahko pojemo? Meso slovenskih divjih prašičev zaradi manjše porabe ni nevarno za zdravje, bolj nas skrbi, kako je z gobami, gozdnimi sadeži in kostanjem. Poleg regrata je nabiranje gozdnih plodov naš nacionalni šport, znano pa je, da se radioaktivna onesnaženost najbolj ohranja prav v gozdnih tleh. Imamo morda tudi v Sloveniji kakšna še posebej radioaktivna območja, kot jih imajo v Nemčiji? Za odgovor smo se obrnili na prof. dr. Leona Cizlja, vodjo Odseka za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan. Pomiril nas je in nam zagotovil, da ni nobenega razloga za paniko. »V Sloveniji so bili zaradi černobilskega prahu in aprilskih neviht nekoliko bolj obremenjeni Koroška in gorski predeli, vendar je obremenjenost minimalna. Redne in sistematične meritve ne kažejo na to, da bi bila katerakoli hrana v Sloveniji obremenjena čez dovoljeno mejo. Za redne meritve radioaktivnosti v hrani v Sloveniji skrbi Uprava RS za varstvo pred sevanji, meritve pa izvajata Institut Jožef Stefan in Zavod za varstvo pri delu. Zbrani podatki kažejo na minimalno obremenjenost hrane s cezijem, ki je daleč pod dopustnimi mejami in je pravzaprav kar primerljiva s stanjem pred černobilsko nesrečo leta 1986. V 190 vzorcih gob, ki so jih leta 2013 preverili z meritvami v Sloveniji, tudi iz uvoza, v nobenem primeru ni bila presežena mejna vrednost 600 Bq/kg. Enako velja tudi za borovnice in divjačino.«
Minimalna radioaktivnost v Sloveniji. A zakaj prav gobe, borovnice in drugi gozdni sadeži, ki so tako dobri in jih tako radi nabiramo, najbolj vsrkavajo in ohranjajo radioaktivni cezij? Od prof. dr. Cizlja smo izvedeli, da je cezij 137 umeten izotop in je v naše naravno okolje prišel med atmosferskimi poskusi z jedrskim orožjem v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja ter ob nesreči v Černobilu. V ozračju se širi kot prah. Obremenjenost tal je zato zelo močno odvisna od padavin, ki prašne delce sperejo iz zraka. Cezij ne ostane na površini zemlje, ampak počasi prodira v globino. Zemlja pa nas seveda ščiti pred neposrednim sevanjem. Zato se je radioaktivna obremenitev sprehajalcev v gozdu zmanjševala veliko hitreje kot pa radioaktivna obremenitev gobarjev, ki so gobe tudi pojedli. »A brez skrbi, obremenitve obojih so bile premajhne za zdravstvene posledice že leta 1986, sedaj pa so še vsaj desetkrat manjše,« nas je pomiril prof. dr. Cizelj.
