Ne samo ker je odlična poznavalka dela Rudolfa Steinerja, očeta antropozofije in biološko-dinamičnega kmetovanja v svetu, temveč tudi ker ima ogromno praktičnih izkušenj in obilo življenjske modrosti. Pogovarjali sva se o izzivih, ki stojijo pred Slovenci v obdobju krize, kot ta čas imenuje večina zahodnih družb.
Cilj in smisel stvarjenja sveta je človek, cilj in smisel vsega dogajanja je napredek človeka kot duhovnega bitja. Pri tem so gospodarske in podobne krize vzgojni faktorji, potrebni za to, da se človek osredotoči na bistveno, sam uporablja lastno sposobnost prepoznavanja dobrega in zla ter se opredeljuje tako pri svojem delovanju v svetu kot pri samovzgoji, ki je ta čas osrednja tema. Krize, ki smo jim priča, so nujno potrebne zaradi materializma in egoizma, v katera smo zdrsnili in ju na široko podpiramo s svojim udobjem. Menim, da so vse krize, v katerih smo se znašli, potrebne zaradi tega.
Kaj pa lahko v obdobju krize stori posameznik in kaj skupnost?
Mislim, da ta trenutek na skupnost sploh ne moremo računati, dragocenost v dogajanju je posameznik. Na splošno se danes obnašamo leno in neodgovorno. Delamo se lahkoverne, nezmožne pogumno zastopati interese sebe, svojih otrok in človeštva. Država se izgovarja na predpise Evropske unije, stroka se izgovarja na znanstvena dognanja, posamezniki na poročanje medijev … Naša generacija, na katere dejanjih temelji prihodnost Slovenije, izjemno hitro dovoljuje uničenje kulture in naroda. Če se bo tako nadaljevalo, bo čez sto let Slovenija prazna, kultura, katere nosilci naj bi bili, pa že dolgo pozabljena. Sledim Steinerju in verjamem v teorijo reinkarnacije in karme. Težko si predstavljam, kako bomo rane, ki jih z lenobo in pasivnostjo povzročamo svojemu narodu, opravičevali.
Pri tem bi bile stvari lahko tako enostavne. Potrebno je le nekaj poguma in odločnosti in si za to nadvse potrebno delo vzeti čas. Prednostno. Posamezniki kot državljani in potrošniki lahko z aktivnim zavzemanjem in podpiranjem dobrega ter ignoriranjem slabega vplivamo tako na gospodarstvo kot na politiko. Za vsem namreč tičijo interesi, predvsem gospodarski. Gospodarstvo pa živi od denarja, ki priteka od potrošnika. Ozaveščen potrošnik lahko s tem, da svojega denarja ne namenja tistim, ki špekulirajo z njegovim zdravjem, ki uničujejo naravo in oberejo do kosti, kogar le morejo, te panoge izstrada in uničevanje prepreči. In tu in tam, kjer se sprejemljiva alternativa ne ponuja, stvar odgovorno vzame v svoje roke. Ali so naši dedje trgovine sploh potrebovali? Mi pa ne znamo in ne moremo nič več. In govorimo o napredku. Prebujen posameznik je seveda ključnega pomena. Še pred tem so ključnega pomena prave informacije, ki so seveda na razpolago, če si namesto zahodnjaških uspavank vzamemo čas zanje. Počasi se moramo naučiti tudi spoštljivega sobivanja v mreženju na bazi. Ne vem, zakaj imamo Slovenci s tem težavo. Mogoče manjkajo le prave informacije. Če bo ljudem postalo jasno, v kakšni nevarnosti smo, bomo menda tudi to zmogli.
