Saj veste, prekarci, novodobni sužnji, so tisti delavci, ki delajo veliko, največkrat za mizerno plačilo, in brez vseh pravic, ki pripadajo redno zaposlenim. Ni treba torej posebej poudarjati, da so prikrajšani za vse – dopust, bolniško, regres in nadomestilo, če ostanejo brez dela. Kako je živeti v stalnem strahu za jutri, si ne predstavlja nihče, ki ni v takšnem položaju, zelo dobro pa to pozna vsako leto več prekarcev, tudi čedalje več mladih. Po nekaterih ocenah delo v netipični obliki opravlja že okoli štirideset! odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Goran Lukič iz ZSSS opozarja, da je po dveh valih naraščanja danes samozaposlenih že 66.000 ljudi. »Prekarne oblike dela je spodbujala tudi država!«
To so samozaposleni, med katere niso šteti kmetje, če prištejemo še njih, naraste številka na več kot 90.000. Narasla je v zadnjih letih: leta 2009 jih je bilo tri tisoč več kot leto prej – ravno takrat so na zavodu za zaposlovanje začeli podeljevati subvencije za samozaposlene, čisto »slučajno«, seveda; in nato je leta 2013 spet čisto »slučajno« to število poskočilo, marca se je namreč sprejel nov zakon o delovnih razmerjih. Odtlej se je število samozaposlenih povečalo še za šest tisoč.
Hočete reči, da je prekarno delo spodbujala država?
Država je to leta 2009 sistemsko in sistematično spodbujala, leta 2013, ko se je sprejela delovna zakonodaja, pa bi morala veliko bolje postaviti sistem regulacije: delodajalci so pač pogledali, kaj je zanje najceneje in jih najmanj veže v smislu odgovornosti. Našli so s. p.-je; ker niso v delovnem razmerju, nimajo kolektivne pogodbe in so nizkocenovna storitev; tu je zelo popularen socialni dumping.
Ali država s takšno obliko dela ne dobi manj denarja? Če je tako, zakaj bi spodbujala prekarno delo?
Seveda dobi manj. In ja, je popolnoma nelogično. Edini logični del te zgodbe, in to povem s cinizmom, je ta, da se je država želela umetno rešiti brezposelnih tako, da je zniževala število registrirano brezposelnih v lastnih evidencah: dali so jim 4500 evrov, dvodnevni tečaj in postali so s. p. Na ta način se ne more reševati brezposelnosti, kajti večina teh ljudi je pristala v osebnem stečaju in s socialnimi problemi. Ja, tudi na socialni pomoči in antidepresivih.
Kaj je v ozadju, zakaj se dogaja takšna zakonodaja?
Zelo enostavno je: gre za čisti interes kapitala, da dobi storitev, delavca, ki je čim cenejši. In to celo s subvencijo države! Zdaj te subvencije ni več, ker je zmanjkalo denarja, toda če bi sredstva še bila, bi s tem očitno nadaljevali. Dodaten problem je, da se v Sloveniji s trga dela izriva delovna zakonodaja, nadomešča se jo z obligacijskim zakonikom, s civilnopravnimi pogodbami in tako naprej. Država bo morala na tem področju narediti veliko več in zaščititi vse te samozaposlene, da se bodo upali izpostaviti. Zdaj se veliko samozaposlenih boji izpostaviti, ker jih »dobijo po grbi« oni.
Na delovnem inšpektoratu pravijo, da ne reagirajo vedno proti kršiteljem tudi zato, ker bi kratko potegnili ravno samozaposleni.
V zakonu o inšpekciji dela je zapisano, da velja prepovedna odločba v primeru, ko inšpektor ugotovi, da ima delodajalec v delovnem okolju nekoga, ki ima civilnopravno pogodbo, čeprav bi moral imeti pogodbo o zaposlitvi. Prepovedna odločba pomeni, da lahko delodajalec sanira takšno kršitev tako, da odstrani osebo, ki dela na podlagi civilnopravne pogodbe. Samozaposleno osebo torej odstranijo, delodajalec pa naslednji dan dobi novo lažno samozaposleno osebo.
Samozaposleni za mnogo več dela dobijo nekajkrat manjše plačilo kot zaposleni, pa še nobenih pravic nimajo. Zakaj ni pomembna kakovost?
Ker imamo takšno konkurenco, da se med seboj ubija s ceno. Torej ne potrebuje zunanjega pritiska naročnika, naročnik čaka, da se trg počisti med seboj, in na koncu pride k njemu najcenejši ponudnik.
