Če hruške tepke posušimo, iz njih dobimo prge, izvrstno sestavino za najrazličnejše kulinarične dobrote. Čeprav gre za slovensko kulturno dediščino, je o njej bolj malo znanega, zato je Jerca Legan skupaj z avtorico receptov Bojano Pipan in Noahom Charneyjem, ki je poskrbel za angleški prevod, nekaj o tej tradiciji in 40 receptov zbrala v dvojezični monografiji Okusi iz Prgarije – Flavors from Prgaria.
Na oltarju Gorenjske, kot je vas Zasip na planoti za Blejskim gradom in v neposredni bližini jezera poimenoval naš poet France Prešern, naj bi v 18. stoletju že Marija Terezija zahtevala obsežne nasade hrušk tepk. Kdor je ni ubogal, je bil tepen, zato naj bi hruška dobila ime tepka. »Kmalu po tem, ko sem leta 2017 s staršema kupila hišo na Bledu, sem se spoznala z bogastvom aktivnosti kulturno-umetniškega društva Zasip, katerega pomembno izročilo prenašajo prav aktivne Prgarke. Izvrstne jedi iz tepk oziroma prg obsegajo celoten kulinarični repertoar: kruh prgovc, prgini krapci, žepki in cmoki, različni namazi, nadevan puran ali jetrca, prgina pekoča omaka, tepka v kisu z zelišči in celo žganje tepkovec. Čeprav gre za lokalno izjemno priljubljeno dediščino, sem jo začela na novo odkrivati kot vseslovensko in kmalu smo z ženskami prišle do zamisli, da je vse skupaj treba ovekovečiti in zapisati v spomin slovenskega naroda,« razloži Jerca Legan.
Nadgradnja slanih in sladkih okusov
Izbrane prgarske dobrote so nedavno prejele častni certifikat Bleda »Bled Local Selection«. Tepke, ki se po sušenju spremenijo v prge, so bile nekoč živilo pretežno kmečkega prebivalstva. Sušili so jih na soncu, v pečeh ali sadnih sušilnicah in jih konzervirali za zimsko obdobje. Uporabljali so jih v različnih jedeh. »Njihova uporaba v kuhinji je zelo preprosta, saj le nadomestijo določene sestavine, a unikatno nadgradijo tako slane kot sladke okuse. Zmelje se jih v prgino moko, s katero je mogoče delati krapce, štruklje, cmoke, kruh, prgačinke, torej vse, kar je narejeno iz testa, medtem ko iz neposušenih tepk, svežih ali prekuhanih, v izdelujejo tepkovec ali kolače, nadeve, omake, celo v čokoladi so. Prge se lepo znajdejo tudi v marmeladi, piškotih ali celo v burgerju,« omeni sogovornica, ki je šege in običaje iz tega dela Gorenjske obdelala že v petih knjigah: »Popotovanje s spoznavanjem šeg in običajev sem želela nadaljevati prav s Prgarkami, saj se mi je nabor edinstvenih kulinaričnih receptov ob antropološkem vpogledu v deželo Prgarije zdel odlična priložnost za predstavljanje Slovenije doma in po svetu,« sklene.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 6, 11. februar 2025.
