Država javne zavode spodbuja k uvajanju zdrave prehrane, toda odnos do tega, kar se znajde na krožniku, se začne doma.
Da praktično vsak otrok najraje od vsega je sladkarije, je eno od temeljnih pravil vesolja, ki ga s svojimi skromnimi močmi in v prekratkem času, ki nam je odmerjen, tudi mi ne bomo spremenili. Je že tako, da so razvijajoči se možgani prilagojeni na spodbujanje uživanja tistih vrst hrane, ki jim lahko kar najhitreje zagotovijo največji možni odmerek energije – in sladkor med vsemi živili najučinkoviteje izpolni to nalogo. Italijanski znanstvenik Francesco Foroni je tako v nedavno objavljeni študiji ugotovil, da za otroke ključno vlogo pri tem, katero vrsto hrane bodo izbrali, igra barva. Tako bodo precej hitreje posegli po živilih rdeče barve, ki so se jo človeški možgani skozi tisočletja evolucije naučili povezovati z zrelimi, kaloričnimi in sladkimi prigrizki, medtem ko je zelena barva sinonim za nezrelo, pusto ter nizkokalorično hrano.
Tako tudi v slovenskih vrtcih in šolah vedno znova ugotavljajo, da današnje generacije otrok kljub vsemu ozaveščanju o pomenu zelenjave za uravnoteženo dieto očitno sledijo enakim prastarim zakonitostim kot vse generacije pred njimi. »Veliko manj kot druge jedi imajo radi kislo repo in zelje, bučkino ali kumarično omako,« pravi Ester Mlaj, ravnateljica mariborskega Vrtca Ivana Glinška. »Manj jim tekneta tudi polenta in mleko kot pa koruzni zdrob, zakuhan v mleko. Prav tako ne marajo matevža in bodo veliko raje pojedli posebej krompir in fižol. Od solat jim po okusu najmanj tekneta radič in rukola.« Podoben okus imajo vrtčevski otroci v prestolnici. Kot pravi ravnateljica ljubljanskega Vrtca Ciciban Nina Zrimšek, »najslabše jedo kislo zelje, zelenjavne priloge in zelenjavne narastke«.
Okus je mogoče spremeniti
Otroški odpor do vsega zelenega na krožniku še zdaleč ni od včeraj – nasprotno, navkljub ustaljenemu prepričanju, da gredo s časom stvari le še na slabše, so se na področju prehrane v Sloveniji kvečjemu izboljšale. Leta 2016 je analiza tedanjega Inštituta za varovanje zdravja, predhodnika današnjega NIJZ, pokazala, kako zelo so tedaj slovenski otroci in mladostniki posegali po sladkarijah; povprečen otrok je tisti čas na leto pojedel neverjetnih 67 kilogramov preprostih sladkorjev oziroma 184 gramov na dan. Ob tem podatki, zbranimi s testiranji po šolah, še vedno kažejo na alarmanten porast deleža otrok s čezmerno telesno težo. Da bi zajezila in po možnosti obrnila te trende, je država večkrat posodobila smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih; zadnja posodobitev je bila novembra 2023.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 6, 11. februar 2025.
