6.–9.: začetek dneva
Nekateri radi vstajamo zgodaj, drugi raje poležimo – o tem odločajo geni, pa tudi narava. Ampak v resnici našo uro vstajanja najbolj določa družbena norma, ki pa se na naravne danosti ne ozira kaj prida. Kadar le imamo možnost odločati o tem, kdaj bomo vstali, spimo tako dolgo, kakor čutimo, da je najbolje. Naše telo že ve.
Jutra so najboljša za mentalne naloge, načrtovanje in ustvarjalnost.
Razpored dnevnih obrokov
Zajtrk – da ali ne? Na to vprašanje strokovnjaki nimajo enotnega odgovora. Vendarle pa ameriške in švedske raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki redno zajtrkujejo, manj težav s čezmerno telesno težo, pa tudi manj s tem povezanih zdravstvenih tegob. V eni od nemških raziskav strokovnjaki priporočajo, da je prvi obrok, ki nas bo za dlje časa nasitil, najbolje pojesti v prvih dveh urah po tem, ko smo vstali. Naslednji obrok, kosilo, je najbolje zaužiti od štiri do šest ur po zajtrku, enak časovni razmik pa naj bo tudi med kosilom in večerjo. Večerjajmo približno od dve do tri ure pred spanjem.
9.–12.: čas za pomembne odločitve
Vsakodnevno sprejemamo številne odločitve. Odločamo se o tem, kaj bomo zajtrkovali, kako bomo preživeli prosti čas, sprejemamo odločitve na delovnem mestu, ukvarjamo pa se tudi z odločitvami, ki imajo dolgoročne posledice, nekatere celo usodno odločajo o naši prihodnosti.
Za sprejemanje najtežjih odločitev je treba izbrati najboljši in najprimernejši čas. Cirkadiani ritem se med posamezniki razlikuje, nekateri so jutranji tip, drugi pa nočne ptice. Vendar splošno pravilo uči, da je najproduktivnejši čas običajno zgodaj zjutraj in dopoldne. Zjutraj razmišljamo sveže in jasno, okoli 13. ure pa dosežemo najnižjo točko zbranosti. Še zmeraj torej velja, da je jutro pametnejše od večera – sploh pa od poldneva!
Dopoldne je hkrati primerno za naloge, ki zahtevajo koncentracijo, kot so analize, pisanje poročil ali reševanje matematičnih problemov.
12.–14.: rutinske naloge in druženje
Po kosilu smo pogosto nekoliko utrujeni. To je čas za lažje naloge, organizacijske dejavnosti ali srečanja, saj imamo takrat najmanj energije, vendar smo še vedno dovolj stabilni za rutinske naloge. Če se počutite preveč utrujene celo za slednje, razmislite o svojem kosilu. Ste ga zmetali vase, medtem ko ste nadaljevali z delom? Po tradicionalni kitajski medicini je pomembno, da smo med obrokom mirni in sproščeni. Hitro prehranjevanje ali uživanje hrane v stresnem okolju lahko oslabi prebavni sistem, to pa okrepi občutek utrujenosti. Z razlogom vam v službi pripada malica. Tistih nekaj minut naj bo namenjenih samo vam in slastnemu obroku. Potem boste lažje nadaljevali delo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 21. januar 2025.
