Zadnja leta pri nas opažamo vedno večjo priljubljenost brahicefaličnih pasem, laično se jih opiše kot tiste pse, ki imajo potlačen smrček (mops, francoski in angleški buldog, bokser ...). Skrbniki se pred nakupom psa teh pasem pogosto ne pozanimajo dovolj in pozneje tudi ne vedo, da obnašanje njihovega pasjega ljubljenčka ni normalno, ampak je znak, da ima žival hude zdravstvene težave.
Brahicefalija pomeni nesorazmerno kratek obrazni del glave, laično se take pse opiše kot tiste, ki imajo potlačen smrček. Glede na obliko glave delimo pse na brahicefalične, mezocefalične in dolihocefalične. Značilni predstavniki brahicefaličnih so mops, bostonski terier, francoski buldog, angleški buldog in bokser. Mezocefaličen tip je najbolj podoben volku, to so recimo labradorec, ptičar, beagel. Predstavniki dolihocefaličnih psov so hrti, ki imajo dolg in ozek gobec.
Vizualno so brahicefalični psi ljudem všeč zaradi ravnega obraza. Če k temu dodamo še prijazen, vesel in pogumen značaj, dober odnos do otrok ter manjšo potrebo po gibanju, dobimo kombinacijo lastnosti, ki so všečne. Pred sto leti so bili predstavniki teh psov na pogled precej drugačni kot danes, nato pa so z načrtnim parjenjem začeli selekcionirati pse na vedno krajši gobček, zaradi česar je prišlo do mnogih deformacij. To na žalost pomeni, da imajo brahicefalični psi precej veterinarskih težav, od težav z dihanjem in alergijami do dermatoloških in ortopedskih. Skrbniki se pred nakupom psa pogosto ne pozanimajo dovolj in pozneje tudi ne vedo, da obnašanje njihovega psa ni normalno, ampak je znak, da ima žival hude zdravstvene težave.
Najpogostejši problemi
1. Respiratorne težave
Zaradi močno spremenjene oblike lobanje (izjemno skrajšane in deformirane lobanjske kosti, mehka tkiva pa so ostala nespremenjena) je otežen, skoraj onemogočen normalen pretok zraka skozi dihala. Najpogostejše prirojene spremembe so zožene nosnice, predolgo mehko nebo, prevelik jezik ter številne gube sluznice in žrela.
Zožene nosnice, pri nekaterih psih so lahko celo čisto zaprte, so prva prepreka za normalen dotok zraka. Za pse je dihanje skozi nos naraven način dihanja, pri tem se namreč tudi hladijo, zato so brahicefalične pasme tudi bolj nagnjenje k pregrevanju organizma, kar lahko vodi celo v toplotni udar. Moten pa je pogosto tudi njihov spanec. Mnogi skrbniki mislijo, da je to, da njihov pes smrči, normalno – vendar ni, to je znak oteženega dihanja. Že majhna operacija, s katero se nosnice razširijo, lahko živali močno olajša dihanje.
Predolgo mehko nebo se pojavlja pri večini brahicefaličnih psov, posledično se lahko zgodi, da mehko nebo delno zapre vhod v sapnik in s tem močno zmanjša dotok zraka v pljuča. Na podlagi veterinarskega pregleda se težave z zoženimi dihalnimi potmi razdelijo v tri stopnje. Za stopnjo 1 in 2 se svetuje kirurška pomoč, razširitev nosnic in krajšanje mehkega neba, medtem ko je stopnja 3 tako huda, da se stanje niti z operacijami ne izboljša bistveno.
Klinični znaki težav z respiratornim sistemom so:
- oteženo, glasno dihanje
- spremenjen način dihanja (trebušno dihanje – dihanje s pomočjo trebušnih mišic)
- kašljanje
- prenehanje dihanja med spanjem
- stoja z razširjenimi nogami
- nezmožnost večje fizične aktivnosti
- nezmožnost ohlajanja
- modrikasta barva sluznic zaradi slabe oskrbe s kisikom
- izguba zavesti
2. Prebavne težave
Kot posledica težav z dihanjem se pogosto pojavijo še težave s prebavili. To se lahko kaže kot motnje v požiranju, davljenje in spahovanje, čezmerno slinjenje, bruhanje in vračanje želodčne vsebine. Klinični znaki so še izrazitejši ob naporu, višjih temperaturah okolja, pretiranem razburjenju in navdušenju. Najpogosteje se težave z gastrointestinalnim sistemom pojavljajo pri francoskih buldogih. Pravočasen kirurški poseg širjenja dihalnih poti se odraža tudi v izboljšanju prebavnih težav.
3. Oftalmološke težave
Posledica spremenjenih obraznih kosti je tudi drugačen položaj oči (so bolj izbuljene), kar vodi v težave z njimi. Te se kažejo kot: pretirano solzenje, pretirano mežikanje, priprte očesne veke, očesni izcedek in drgnjenje s tačkami po očeh.
Najpogosteje se očesne težave pojavijo pri mopsih. Ob pojavu opisanih težav se svetuje obisk pri veterinarju.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 44, 29. oktober 2024.
