Začenja se čas, ko se bodo ponovno pojavile številne težave, bolezni, ki jih fižol lahko ima. Ker je pomembno, da jih prepoznamo, saj danes vsemu, kar se pojavi na rastlinah, radi z domačo besedo rečemo rja, spregovorimo nekaj besed o tem, kaj se bo lahko s fižolom dogajalo zdaj, ko se bo vročina končno umirila.
Končno je začel cveteti
Kot vidim na družbenih omrežjih, je fižol končno začel cveteti, mnogi ste že obupovali. Pa ni bilo nič posebnega, samo kratek spomin imate. Visoki fižol začne cveteti, ko se dan za posamezno sorto dovolj skrajša. So sorte, ki cvetijo že v juliju. A danes želimo vsi največ, zato vrtičkarji najraje sejejo seme maslencev, ti pa zacvetijo zelo pozno – nekje po 15. avgustu, celo v septembru. In to vedno, ne glede na poletje, seveda pa vročina, preveč gnojenja, ki povzroča bujno rast, preveč rastlin na eni opori, ta začetek še zamaknejo. Za naslednjo sezono torej velja, da visoki fižol sejemo šele po 10. v mesecu, ker v času, ko se dan daljša, samo bujno raste. Tako boste rešili eno izmed ovir – preveč listne mase. Gnojenje visokega fižola naj bo res zmerno, ne uporabljamo hlevskega gnoja, komposta lahko damo do 5 l/m2. Pri kupljenih organskih gnojilih pa uporabimo nekje polovico priporočenega odmerka. Na eno oporo posadimo 5 zrn bujno rastočih sort, kot so maslenci, sivčki, semenarna 22 …, in največ 8 semenk šibkeje rastočih kultivarjev.
Bolezni fižola
Seveda ne zanikam, da fižol napadajo tudi številni škodljivci, a ti so nevarni predvsem na začetku poletja. Zato danes nekaj več o boleznih. Te lahko povzročajo glive, bakterije ali celo fiziološke motnje. Bolezni je smiselno preprečevati že pred dežjem, a za to je zdaj prepozno. Moram reči, da trenutno večjih težav ni bilo, saj je za bolezni potrebna temperatura pod 30 ⁰C in predvsem mokro vreme. Žal pa so rastline zdaj zaradi res naporne sezone s hitrim menjavanjem vremena zelo izmučene in lahko pričakujemo več težav.
Poznamo dve vrsti pegavosti na fižolu, ki nista rja
Pegavost, to so večje ali manjše lise na listih, predvsem pa na strokih fižola, povzročata glivica in bakterija. Bakteriji sta pravzaprav dve in jih na listih najpogosteje vidimo. Ker jih zamenjujemo z rjo in fižolovo vdrto pegavostjo, bom najprej posvetila nekaj besed obema bakterijama. Teh vidim veliko v posevkih že zdaj, a po dežju se bojim, da bo izbruh močan. Sicer je v nevarnosti predvsem nizki fižol, a tudi na visokem pričakujem zdaj precej težav. Navadna bakterijska pegavost, ki jo povzroča bakterija Xanthomonasaxonopodis pv. Phaseoli, se kaže kot velike lise na listih, ki kmalu »pojedo« cel list. Sprva nedolžni mastni madeži se spremenijo v neenakomerno oblikovane, velike rjave lise, ki so vedno obrobljene z rumenim robom. List se sčasoma posuši, listna masa pa poka. Drugo pegavost, mastno fižolovo pegavost, prav tako povzročajo bakterije, tokrat Pseudomonassavastanoi pv. phaseolicola.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 36, 3. september 2024.
