Prvi ukrep takoj po toči je, da rastline poškropimo s pripravki, ki celijo in sušijo rane. To so predvsem pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Namesto njih so med domačimi pripravki delno enakovredni samo pripravek iz regrata in delno čaj iz cvetov ognjiča. To naredimo takoj, ko je mogoče, ko se rastline povsem posušijo. Ne odstranjujemo poškodovanih delov, ne dvigujemo rastlin, vse to naredimo nekaj dni pozneje. Fungicidov, torej tudi domačih pripravkov, ki jih vsebujejo, ne uporabljamo takoj. Dovolj razkuževalno delujejo tudi alge in omenjena domača pripravka. Zato je moj nasvet že nekaj let, da imamo na zalogi vedno toliko alg, da lahko poškropimo vse rastline, tudi sadje in okrasne rastline. Če jih je treba iti iskat še v trgovine, se lahko zgodi, da jih ne bo. Kupovali jih bodo namreč vsi.
Počakajmo nekaj dni
Medtem ko alge uporabimo takoj – če je izvedljivo, še isti dan –, pa pred vsakim nadaljnjim ukrepanjem počakamo vsaj dva ali tri dni, da vidimo resnične učinke neurja. Katastrofa je prva dva dni pogosto videti veliko huje, kakor je v resnici. Po dveh do treh dneh si ogledamo rastline in razmislimo, katere bomo reševali in katere zamenjali. Nekoč smo v prvi fazi, torej takoj po toči, uporabljali bakrene pripravke. Nekateri to počno še danes. A baker tako hitro ni priporočljiv, saj rahlo zaustavlja rast, čeprav res deluje tudi protiglivično, a po toči se mora obnova rastline začeti čim prej. Zadnja leta se toplo priporoča, da rastline še pred škodnim dogodkom okrepimo. Priporočene pripravke torej uporabimo 24 ur pred napovedjo ohladitve. S tem naredimo dvoje: rastlino okrepimo pred stresnim dogodkom, če pa se morda zgodi najslabše, je že nekoliko bolj pripravljena na hitro okrevanje.
Kaj rešujemo?
Plodovke, to so paradižnik, paprika in jajčevec, poskušamo rešiti. To so rastline z veliko življenjske energije, ki jo dobijo od sonca, zato se hitro obrastejo in začnejo znova. V tem času imajo precej razvit koreninski sistem, ki jim bo pri tem v veliko pomoč. Če bi jih sadili na novo, ne bi dozorele, saj bi morale najprej spet razvijati koreninski sistem, nato zrasti in šele na koncu cveteti in dati plod. Rešujemo jih vedno v povsem suhem vremenu in ko je že vroče. Tako ne bomo še dodatno raznašali, prenašali bolezni. Rastlinam najprej odstranimo vse polomljene ali nalomljene dele: liste in predvsem vse poškodovane plodove, če so že nastavljeni. Ker neurje po navadi spremlja močan dež, so tla okoli rastlin pošteno zbita. V takih tleh se korenine seveda ne morejo razvijati, prav zdaj pa potrebujejo veliko koreninskih laskov, da bodo črpali hranila za hitro obnovo rastlin. Tudi če imamo tla zastrta, preverimo s prsti, koliko rahla tla so še pod zastirko. Z rahljanjem tal boste naredili več kakor pa z močnim dognojevanjem. Šele po rahljanju tal in odstranjevanju poškodovanih delov rastlin jih lahko zaščitimo tudi s fungicidi. Navadno je to smiselno. A na vrtu ne govorim o kemičnih sredstvih, saj jih je težko pravilno uporabiti. Govorim predvsem o bakrenih listnih gnojilih. Prav tako lahko uporabimo pripravek iz sode bikarbone ali njenega kupljenega sorodnika vitisan.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 27, 2. julij, 2024.
