Predsednik društva Abstinent, Štefan Lepoša, pravi, da je v Sloveniji kar 55 odstotkov odraslih, ki tvegano pijejo. Tvegano pitje je karkoli, kar presega dve enoti alkohola za moške oziroma eno za ženske, pa še to ne vsak dan, temveč »le« petkrat na teden. Manj tvegano pitje v praksi pomeni eno veliko pivo, kozarec vina ali 50 mililitrov žgane pijače oziroma polovica tega za ženske. To je količina alkohola, ki najverjetneje ne bo imela negativnega vpliva na zdravje.
Ocenjujejo, da približno deset odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije uživa alkohol na zelo problematičen način. Če upoštevamo, da vsaka oseba, ki pije, vpliva na vsaj štiri bližnje, posledice alkoholizma čuti kar 40 odstotkov prebivalstva. Lepoša slovensko družbo označi za »mokro«. To pomeni, da pijemo ob vseh priložnostih: ko se rodi otrok, ko se nekdo poroči, ko nekdo umre. Starši pijejo na rojstnih dnevih in tekmah svojih otrok, marsikdo si privošči pivo po športni dejavnosti. Kadar se gre na pijačo, se načeloma naroči alkohol.
Kaj pa sredozemska dieta?
V zavesti imamo, da je rdeče vino, ki sodi v zdravo, sredozemsko dieto, bogato z antioksidanti ter pripomore k zdravju srca in ožilja. A najnovejše raziskave tega niso uspele dokazati; da bi človek zaužil dovolj resveratrola, močnega antioksidanta, ki ga vsebuje rdeče grozdje in posledično vino, bi ga moral spiti ogromno – veliko več od priporočene enote ali dveh. Zdrave populacije, ki uživajo rdeče vino, so verjetno zdrave predvsem zaradi hrane, ki jo jedo, oziroma tiste, ki je ne. Konec koncev na Japonskem manj ljudi zboli za boleznimi srca kot v Franciji, čeprav na Japonskem rdečega vina skoraj ne pijejo.
Velikega piva, ki je pri nas tako običajno, se v Španiji praktično ne naroča. V slengu velikemu pivo pravijo »yonki lata«, torej »džanki pločevinka«. Namesto tega naročajo po tri ali po dva decilitra. Kultura pitja je tam drugačna; alkohol praviloma spremlja hrano, tudi če to ni glavni obrok. Vino točijo na družinskih kosilih, a teče veliko počasneje kot pri nas. Ključ opevane sredozemske diete je najverjetneje torej res v tem, kako malo se pije, ne pa v tem, kaj se pije.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 26, 24. junij, 2024.
