Spoštovani gospod Goran!
Zelo natančno ste opisali svoje težave; dobro opažate in pravilno sklepate. Pa tudi izražate se spretno, slikovito in logično.
Zanima Vas, ali je stres tisti, ki utegne povzročiti zakrčenost mišic. Pa saj ste si že sami odgovorili! Jasno poveste, da se bolečina v plečih ne pojavi po prenaprezanju – po telesnih naporih, športni dejavnosti – temveč v stresnih okoliščinah – v službi ali doma. Dovolj je že mimogrede izrečen stavek, ki ne napoveduje nič dobrega, pa Vas že »grozovito boli«.
Stara resnica je, da lahko beseda ubija. Če je človek v nekem okolju deležen zgolj graje, zmerjanja, kričanja, prepirov, se ne zakrčijo le mišice, lahko se razvijejo resne bolezni.
Nekje sem prebrala, da so pri proučevanju dejavnikov, ki vplivajo na dolgoživost Japoncev, ugotavljali, da ni v prvi vrsti prehrana tista, ki vpliva na njihovo izjemno življenjsko dobo, ampak so to predvsem pristni medosebni odnosi, ki nikoli ne zdrknejo pod sprejemljivo kulturno raven, v neprijaznost ali celo grobost. Za Japonsko sta značilni že kar pregovorna vljudnost in obzirnost. Medsebojna povezanost, ki daje občutek pripadnosti in varnosti, še dodatno pomembno znižuje stres in vpliva na dobro počutje – ne le duševno, tudi telesno. Pravzaprav je oboje neverjetno povezano. Sami lepo opišete, da je že misel, četudi prehiteva in zato po nepotrebnem sproža strahove, dovolj, da Vas zaboli v plečih; koga drugega stisne pri srcu, tretji se počuti, kot bi dobil udarec v želodec.
Masaža z ledom
Zakrčenost v ramenih, ki se širi proti zatilju in med lopatice, je pogost pojav. Najbolj zategnjen je ramenski del velike povrhnje hrbtne mišice, ki se zaradi svoje oblike imenuje trapezius.
Z vidika fizikalne medicine Vam lahko povem, da pri zakrčenosti mišic, še zlasti ramenskega dela obeh trapeziusov, zelo dobro učinkuje masaža s terapevtskim ultrazvokom v kombinaciji s kriomasažo, kot rečemo v naši stroki masaži z ledom. Ultrazvok učinkuje kot mikromasaža, pri čemer se tkivo rahlo segreva, pri kriomasaži pa se žilje najprej skrči, zoži, potem pa popusti, s čimer se poveča prekrvljenost bolečega predela in tako postopno zmanjšata oteklina oziroma nabreklost, ki jo tudi omenjate, in bolečina. Kriomasažo lahko izvajate doma: v plastični (na primer jogurtov) lonček nalijete vodo, vanj položite žličko ali paličico, da pozneje led lažje izvlečete, in si boleči predel masirate z ledeno kepo od tri do največ pet minut: ko koža postane rožnata, nehate. To je pomembno, sicer lahko nastanejo ozebline. Če je v bližini kakšno prijazno bitje, Vam lahko pomaga – bo veliko lažje, pa tudi prijetnejše! V domačem okolju se lahko masažo z ledom dopolni z ročno masažo – v kombinaciji s kriomasažo bo imela boljši učinek. Seveda v stresnem okolju tega ne morete početi. V službi zagotovo ne, doma pa samo, če ozračje ni pregreto …
Vaje za pleča
Morda bi k temu dodali še vaje za pleča, ki jih, mimogrede, lahko na hitro izvedete tudi v službi, tako preproste so. Kadar Vas zaboli, se gotovo tudi rahlo zgrbite. Poglejte se v ogledalo! Že to Vam bo povedalo, da je treba popraviti držo. Sicer pa so priporočljive vaje, ki jih zaradi položaja rok, točneje zgornjih udov, označujemo z velikimi črkami Y T W L.
Y pomeni vzročenje: roke iztegnete navzgor in jih potiskate nazaj; T je znak za odročenje, W pomeni, da upognete komolce in jih rahlo spustite, tako da z rokami res oblikujete dvojni v, pri L pa nadlahti z upognjenimi komolci pritisnete k trupu, podlahti pa potiskate čim bolj nazaj – v zunanjo rotacijo. Pri vseh štirih vajah torej roke potiskate nazaj in lopatice stiskate čim bolj skupaj. To so odlične vaje proti zgrbljenosti, za lepo, vzravnano držo. In pokončna, vzravnana drža že sama po sebi daje človeku več samozavesti.
Kako pretentati glavo?
Sprašujete se, »kako pretentati glavo«, da bi preprečili zakrčenost. S tem ste nazorno povedali, da človek ni le telo, tudi duša je! In je bitje odnosov. Skratka, je biopsihosocialno bitje. A tudi to še ni vse: je tudi duhovno bitje, čeprav bi prav to razsežnost, ki zadeva transcendenco, presežnost po slovensko, sodobni človek rad zanikal.
Presežnost nas uči čuječnosti – osredotočenosti na tukaj in zdaj, uči nas, kako preseči nizke udarce, stopiti čez »polena«, namesto da bi se spotikali obnje, kako preseči ozke okvire svojega jaza, se dvigniti nad trenutno stisko in umiriti. Veliko koristnih napotkov boste našli v knjigi mladega zdravnika infektologa Davida Zupančiča, ki je zažarel na slovenskem literarnem nebu že z Življenjem v sivi coni, zdaj pa je na pohodu njegova druga knjiga, ki Vam jo toplo priporočam: Znanost mirnega življenja. Izraz znanost je na mestu, saj pisec vsak svoj nasvet, vsako trditev podpre ne le z lastno izkušnjo, ampak tudi z dokazi – sklicujoč se na znanstvene raziskave.
Vendar pa ni mogoče mimo dejstva, da ljudje, ki so globoko verni, te prakse poznajo, jih uporabljajo in se v njih izpopolnjujejo, saj so pomemben del osebnostne rasti.
Upam, spoštovani gospod Goran, da ste v mojem odgovoru našli kakšne oporne točke, ki Vam bodo v prihodnje pomagale pri premagovanju ali vsaj učinkovitejšem blaženju težav, ki jih omenjate. Pomembno je, da ste težavo zaznali, jo razčlenili, se zavedeli okoliščin, v katerih se pojavlja. Seveda je ne boste odpravili čez noč: proces bo, ki bo zahteval potrpežljivost, doslednost in vztrajnost. A ste na dobri poti. Naj Vam uspe!
Prijazen pozdrav!
mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
