Že desetletja – kot sicer redka vrsta – namreč živi tudi pri nas, pod Kraškim robom, pogost pa je denimo v Dalmaciji na Hrvaškem in po celotnem Sredozemlju. K nam ga vsako leto prinašajo ptiči na spomladanski selitvi iz južnega Sredozemlja in Afrike. Pričakuje pa, da se bo kot posledica globalnega segrevanja iz hrvaške Istre v Slovenijo slej ko prej razširil pasji klop, ki je tam pogost. Letos je pri nas precej več gozdnih klopov kot pretekla leta.
»Na tržaškem Krasu v Italiji je najditelj nedavno našel dvogostiteljskega klopa, kot je njegovo slovensko ime, gre za vrsto z znanstvenim imenom Hyalomma marginatum. Ta vrsta klopa živi v celotnem Sredozemlju, vse do Portugalske. Tako v Italiji kot tudi v Sloveniji ni nov, vendar pa pri nas ni pogost. Po podatkih iz študijske zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije ga je namreč že leta 1955 v Sečoveljskih solinah našla znanstvenica, biologinja, kemičarka in medicinska entomologinja dr. Danica Tovornik. Ta vrsta klopa pri nas zaradi okoliščin začasno izgine, a nimfe, torej njegovo razvojno obliko, vsako leto znova na naše ozemlje med spomladansko selitvijo prinašajo ptice z območja podsaharske Afrike in južnega Sredozemlja. Na afriški celini je ta vrsta klopa pogosta, saj tam živi veliko vrst sodoprstih kopitarjev, gostiteljev njegovih odraslih osebkov. V preteklih letih so dvogostiteljskega klopa v ugodnih sezonah našli tudi že v Nemčiji, ob reki Ren, zaradi česar so tam zaskrbljeni,« je pojasnil dr. Tomi Trilar, kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
»Pred leti smo na Hrvaškem, v dalmatinskih vaseh v zaledju Kaštelov med Trogirjem in Splitom, opazovali, kako odrasli osebki dvogostiteljskih klopov aktivno lovijo krave, ki so jih gnali iz hleva na pašnik. Tečejo za njimi, in ko jih ujamejo, jim zlezejo po nogi in se prisesajo nanje. A čeprav so klopi te vrste tam pogosti oziroma številčna populacija, domačini niso opazili, da bi se prisesali na človeka.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 23, 4. junij, 2024.