Nasveti

Sporočilo sebi: ohrani radovednost!

Maria Ana Kolman
19. 5. 2024, 07.00
Deli članek:

Starejši ko smo, hitreje bežijo dnevi, meseci in leta. Gre za časovni paradoks, ki ga nekateri razlagajo z drugačnim dojemanjem iztekajočega se časa. Objektivni čas je določen s časovnico in vsak dan ima enako število ur. Subjektivno dojemanje časa pa ni konstanta: dan je lahko neskončno dolg ali pa zelo kratek. Tekst: MARIA ANA KOLMAN

revija Jana
Zakaj čas v starosti teče hitreje?

Vzrok za različno dojemanje časa je odziv naših možganov na zunanje okoliščine. Če je življenje rutina, vse teče po ustaljenih tirih, nam je vse znano, smo vse že videli, skratka nič ni novega, nič zanimivega, nič, kar bi nas presenečalo in nam vzbujalo radovednost, se možgani na to odzovejo z nezanimanjem: oni že vedo to in ono, sploh vse na svetu, zato zavržejo podrobnosti neke situacije, ker pač ne vidijo nič novega. Čas mineva z bliskovito hitrostjo. V otroštvu pa je zanje vse nerazumljivo, vse novo in neznano, zato zahteva natančno preučevanje. Subjektivni čas posledično teče počasneje.

Če smo vsega navajeni, dan hitro mine

V reviji Nature Human Behavior so bili pred kratkim objavljeni izsledki zanimive raziskave skupine znanstvenikov o tem, kako možgani obdelujejo vizualne informacije. Izkazalo se je, da je človeško dojemanje časa neločljivo povezano z našimi čutili. »Ker nimamo senzoričnega organa, namenjenega kodiranju časa, vsi senzorični organi dejansko prenašajo časovne informacije,« pravi Virginie van Wassenhove, kognitivna nevroznanstvenica na Univerzi Paris-Saclay v Essonnu v Franciji. V poskusu so udeleženci različno zaznavali čas, ki so ga porabili za gledanje slike, odvisno od tega, kako zanimiva se jim je zdela. Bolj so si zapomnili tiste, za katere so mislili, da so jih gledali dlje. Poskus je bil zelo preprost: na zaslonu so se prikazovale slike v enakih časovnih intervalih. Nato so ljudi prosili, da poročajo, katere slike so bile po njihovem mnenju prikazane dlje časa in katere bolj na kratko. Izkazalo se je, da bolj ko je bila slika zanimiva, dlje se jim je zdela prikazana. Od tod izhaja zaključek: če možgani ugotovijo, da na prizoru ni ničesar zanimivega, da je vse preprosto in razumljivo, se zdi, da je fotografija utripnila in izginila. Toda če se možgani začnejo zanimati in poglabljati v prizor, uporabljajo močne procesorje za razumevanje. In to je tisto, kar dojemamo kot daljši čas oziroma subjektivni občutek časa.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 20, 14. maj, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!

Zanimivosti

profimedia-0941886169
Fotografija dneva

Pande zasedle letališče v Hongkongu

rep49-2024_naslovka
Zanimivosti

Lovci na upokojence: politična ozadja upokojenskih strank Vlada Dimovskega, Karla Erjavca in Pavla Ruparja

Andrej Vodušek, Sanja Brezočnik, Nejc Tisu, Štefan Šarkezi, Rok Pintar, Filip Koza
Pomembne mejnik

Rekord za Radio 1 80's: Slovenci vse bolj obožujemo hite iz osemdesetih

Foto 1
Zanimivosti

25 let Božičnega jogurta Zelene doline prinaša praznično knjigo Skrivnostni božični recept

image0
Pohitite

Le še 500 vstopnic za Aktualov rojstnodnevni koncert

par, odnosi, prepir
Partnerstvo

Rutina in samoumevnost sta eni najpogostejših uničevalk odnosov