Ko sem začela pisati ta tekst, mi je v elektronsko pošto priletelo sporočilo »15 centimetrov podaljšanja za vedno«, odprla sem zadevo in pojavil se je penis, ki napol sedečemu lastniku sega do oprsja. Stinafil up, naravna molekularna metoda, 30 tabletk za samo 37 evrov. Kje so našli prav mene? Najbrž smo ženske tiste, ki pritiskamo na moške, naj vendar »nekaj vzamejo«? No, marketing spletnih goljufov, ki se ukvarjajo s podaljševanjem in utrjevanjem penisov, je hudo napačen – zadeva namreč meri v povprečju med 12 in 16 centimetri, kar je nad 20, je za oba velik problem – za ženske zelo boleč, neredko so zaradi poškodb pristale v bolnišnici, za moške pa, kako damo prepričati, da se bo zelo posvetil predigri in da bosta že našla ustrezne položaje, da ne bo bolelo. Kakorkoli že, takoj, ko se je viagra pojavila na tržišču, so se namnožili tudi ponaredki.
Erekcija kot stranski učinek
Velika odkritja se neredko zgodijo po naključju in tudi z modro tabletko je bilo tako, o tem je bilo zadnje čase posnetih kar nekaj dokumentarcev in filmov. V enem od njih nastopa možak, ki je bil leta 1992 brezposelni delavec z angleškega podeželja in je potreboval denar. Šel je vprašat v podjetje Simbec, kjer so raziskovali različne učinkovine, ali potrebujejo poskusne zajčke. Za 250 funtov se je skupaj z drugimi mladeniči za deset dni zaprl v laboratorij, kjer so po naročilu Pfizerja raziskovali zdravila za angino pektoris. Na koncu poskusa so morali izpolniti anketo o stranskih učinkih in glej šmenta, vsi so priznali močne erekcije po tabletah, ki so jih jemali trikrat dnevno. Bili so mladi moški brez težav, bi učinkovalo tudi pri tistih, ki jih imajo? V podjetju so takoj razumeli, da so odkrili nekaj velikega.
Do leta 1983 je veljala impotenca za psihično težavo. Žrli so se možje, ker ne zmorejo, in sekirale so se ženske, ker da so premalo privlačne in dejavne na tem področju. Znanost, pa tudi neznanost, je izumljala številne pripomočke, ki bi lahko povozili psiho, od črpalk, vstavkov, kalupov za utrjevanje in podaljševanje, poznala sem gospo, ki je eno od takšnih mučilnih naprav uvažala tudi v Slovenijo. Potem je leta 1983 prismuknjeni profesor Giles Brindley vse skupaj obrnil na glavo – na britanski kongres urologov, kjer so bili vsi v oblekah in kravatah, je prišel v trenirki. V nekem trenutku je spustil hlače k nogam in pred presenečenim avditorijem je stal gol s penisom v spodobni erekciji. Hodil je med publiko in spodbujal, naj se oneta dotaknejo. Povedal je, da si je pred omenjeno predstavo injiciral v penis sredstvo za sprostitev gladkih mišic, in s tem dokazal, da impotentnost ni psihičnega, temveč telesnega izvora.
Odtlej se je – ne ravno zelo navdušeno – iskalo zdravilo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 16., 16. april, 2024.
