Mnogi menijo, da se krompir nakaljuje na toplem. Pa ni povsem tako. Najbolje ga je nakaljevati pri temperaturah med 10 in 15 stopinj Celzija. Takrat dobimo čvrste, odporne kalčke. Seveda upam, da vsi veste, da ga nakaljujemo tudi na svetlem. Kalčki se lahko obarvajo zeleno ali vijolično, to je odvisno od sorte. Mnogi ga nakaljujejo v rastlinjakih. Za nakaljevanje ga je najbolje dati v plitke zabojčke, in sicer samo v eno vrsto. Tako bodo vsi kalčki dobro osvetljeni. Najlepši, najboljši kalčki so veliki 1 cm, čvrsti, debeli in obarvani. Mnogi se tudi sprašujejo, kaj naj naredijo, če je domač krompir pognal velike kali v kleti. Če so velike nekje do 3 cm, naj ga raje nežno posadijo tako, da bodo kali povsem v zemlji in se ne bodo polomile. Večje se bodo zlomile in jih je bolj smiselno potrgati. Res je, da večji gomolji krompirja poženejo še enkrat, včasih celo dvakrat. A najbolj zdravo, krepko, odporno in rodno rastlino dajo prvi kalčki. Zato se je vredno boriti za to, da se jih obdrži.
Zgodnji, pozni – kakšna je razlika?
Ste se kdaj vprašali, zakaj lahko krompir skladiščimo, zakaj že v zemlji ne požene novih kalčkov. Potem pa pride naenkrat čas, ko prav vsi gomolji skoraj enakomerno poženejo te kalčke. Narava seveda vedno poskrbi, da se njeni »otroci« lahko razmnožujejo. Rastline so prilagojene tako, da jim potomcev ne zmanjka. Pri krompirju gre seveda najprej za vegetativno razmnoževanje, saj se razmnožuje z gomolji. Ti so v bistvu prav posebej oblikovana podzemna stebla, stoloni. Vanje rastlina skladišči rezervno hrano. Človek je iz (ene) vrste skozi mnoga let oblikoval številne sorte. Ene imajo hitro vegetacijo, druge začnejo oblikovati gomolje zelo pozno. Hitre sorte imenujemo zgodnje sorte. Pri njih načeloma ni potrebno, da bi gomolji še nekaj časa počivali, spali pred kaljenjem. Rečemo, da v njih ni naravne zapore, bariere, dormance pred kaljenjem. Zato zgodnjih sort ne skladiščimo, temveč jih pojemo sproti. Pozne sorte pa imajo naravno dormanco, ki določen čas preprečuje kaljenje gomoljev. Zato tudi pridelujemo več različnih sort, da lahko krompir skladiščimo do naslednjega pridelka. Pogosto pa to naravno lastnost uniči vreme. Če je v času ob koncu oblikovanja gomoljev zelo spremenljivo, včasih zelo suho, potem pa pade večja količina padavin, se lahko zgodi, da krompir kali že v zemlji. Zato je nujno, da se krompir namaka ves čas polnjenja gomoljev. Z namakanjem tudi hladimo zemljo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 14., 2. april, 2024.
