Glede na raziskavo, predstavljeno na marčevski konferenci Ameriškega združenja za srce, so imeli Američani, ki so svoje obroke zaužili v osmih urah in se preostali čas postili, 91 odstotkov večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja. Obenem pa, kot je pokazala študija, ljudje zaradi takšnega načina prehranjevanja niso živeli nič dlje. Za primerjavo so avtorji študije vzeli ljudi, ki so jedli v oknu od 12 do 16 ur vsak dan, se pravi tako rekoč ves dan.
Prekinitveni post je način prehranjevanja, pri katerem lahko jemo samo v določenem časovnem oknu. Osemurni prekinitveni post bi pomenil, da jemo, denimo, med 10. in 18. uro, potem pa 16 ur ne zaužijemo ničesar. Prekinitveni post je priljubljen tudi zato, ker pri njem ni treba šteti kalorij, saj velja prepričanje, da v tako kratkem času tako ali tako ne moremo pojesti preveč. Pa tudi lačni smo čedalje manj, ker se nam krči želodec.
Izboljšanje le kratkoročno
Raziskovalci so preučili prehranjevalne navade 20.000 odraslih Američanov, ki so sodelovali v Nacionalni raziskavah o zdravju in prehrani (NHANES) v letih 2003–2018, in jih primerjali s podatki o ljudeh, ki so umrli med tema letoma. Ugotovili so, da osemurni prekinitveni post kratkoročno res izboljša dejavnike tveganja, kot so visok krvni tlak ter visoke ravni holesterola in krvnega sladkorja. Vendar pa so dolgoročni učinki očitno škodljivi. Poleg že omenjene za 91 odstotkov večje nevarnosti za smrt zaradi srčnega infarkta in možganske kapi so imeli za 66 odstotkov večje tveganje za smrt tudi ljudje z obstoječo boleznijo srca in ožilja, ki so imeli prehranjevalno okno med osem in deset ur. Prav tako zaradi postenja ni bilo manj smrti iz drugih razlogov.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 14., 2. april, 2024.
