»Prehrana z vidika integrativne medicine praviloma pomeni, da je natančno prilagojena posameznikovim potrebam. Torej je ni mogoče posploševati na vse ljudi. Tudi sam sem imel kar nekaj izkušenj s presnim prehranjevanjem, z vegansko, vegeterijansko, keto in paleo dieto ter z različnimi razstrupljevalnimi programi. A moram poudariti, da je vsak posameznik samosvoj. Vsakokrat namreč dam roko v ogenj za trditev: to, kar bi lahko bilo dobro zame, ni nujno, da bo tudi zate! Vsakršno prehransko svetovanje je zato izredno pomembno prilagoditi posamezniku. Edino, kar je zares pomembno pri tem izpostaviti, je, da je polno zaokrožena dieta, ki vključuje čim večji izbor raznovrstnih živil, pogosto boljša izbira kot resno omejujoče, izključujoče diete,« poudari Erik Božič, ki je tudi študent medicinske nutricionistike na Univerzi Stanford v ZDA, v izobraževalnem programu nutrition science. Ta mu bo v pomoč tudi pri oblikovanju prehranskih programov v bistroju Maha.
Izbor iščite v sebi!
»V centru Maha se izogibamo industrijsko procesiranim prehranskim izdelkom, glutenu, izdelkom z dodanim sladkorjem, mlečnim izdelkom, pri katerih so pogosto boljša možnost kozji namesto izdelki iz kravjega mleka, nasploh pa se izogibamo živilom živalskega izvora. A ne iščite odgovora zunaj sebe, iščite ga v sebi! V pomoč pri tem priporočam polnovredno rastlinsko dieto, ki temelji na lokalnih, sezonskih in ekoloških pridelkih. Iz take diete, če ni posebnih medicinskih razlogov za to, ne bi strogo izključeval nič drugega kot rdeče meso in mlečne izdelke. Drugo je pogojno mogoče prilagoditi.«
Poznate bazična in kisla živila?
»Dobra smernica za izbiro zdrave prehrane za vsakogar je, da se izobrazimo o bazičnih in kislih živilih. Torej da vemo, kakšne so posledice pretirane in dolgotrajne zakisanosti telesa oziroma da je dolgotrajna zakisanost lahko povezana z različnimi boleznimi. Živila razdelimo na bazična in kisla na osnovi njihovega potenciala kislinske obremenitve ledvic. Hrano in živila, ki imajo negativno kislinsko obremenitev, imamo za bazična, obratno pa za kisla. Naj pojasnim na primeru: kisla živila so pretežno beli kruh, sladkana peciva, govedina, svinjina, školjke, sir in mleko ter mlečni izdelki, pivo, kava, sladkorji ... Vsega naštetega mora torej na jedilniku biti čim manj ali sploh nič, če želimo telesu in umu omogočati kar najboljše pogoje za premagovanje morebitnih bolezenskih ovir.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v posebni izdaji revije Jana POMLAD, 26. 2. 2024.
