Izjemno uporabne so tudi v kozmetiki ter dragocene pomočnice za lepšo polt in lase. V naši mladosti niso bile tako priljubljene, saj so imeli sočni sadeži veliko pečk, a so v zadnjih letih vzgojili veliko sort tako rekoč brez njih, zato so še bolj oboževane.
Mandarine, ki jih radi kupujemo na naših tržnicah in v trgovinah, so res star sadež. Po nekaterih zgodovinskih zapisih jih gojijo že več kot tri tisoč let. Seveda ne v naših krajih – njihova izvirna domovina je jugovzhodna Azija (od Japonske, Kitajske, Indonezije do Indije). V Evropo so jih v devetnajstem stoletju prinesli arabski trgovci. Zanimivo je, kako so dobile ime: ko se je leta 1828 to takrat še neznano sadje prvič pojavilo v Sredozemlju, so ga začeli imenovati mandarine zaradi njegovega kitajskega porekla – mandarini pa so bili kitajski veljaki. Ime, ki je bilo sprva skoraj v posmeh, je v različicah prevzela večina svetovnih jezikov. Danes mandarine uspevajo že skoraj po vsem svetu, v subtropskem in tropskem podnebju: na Kitajskem, v Braziliji, ZDA (Kalifornija in Florida), v Maroku ..., v Evropi mandarinovec dobro raste predvsem v Sredozemlju.
Križanci za vse okuse
»Originalne« mandarine so bile bolj drobne in polne pešk, zato niso bile tako priljubljene. S križanjem so vzgojili več kot dvesto sort različnih barv, velikosti in okusov. Topaz je denimo križanec med pomarančo (ki je tudi križanec) in tangerino, fortuna pa med klementino in tangerino. Precej znana sorta minneola je križanec med grenivko in tangerino, tambor pa med tangerino in pomarančo. Ugli je križanec kar treh vrst agrumov, tangerine z grenivko in pomarančo, wilkins pa navadne mandarine s sorto temple. Pri nas so še posebej priljubljene sočne in sladke neretvanske satsume, ki na naše tržnice in police trgovin pridejo na začetku oktobra. Nekaj mesecev pozneje (njihova glavna sezona je od januarja do marca, uvožene iz Južne Afrike pa lahko dobimo celo poleti) lahko kupimo tudi tangerine z oranžnordečo lupino, ki jo z lahkoto odstranimo.
Vsestranska uporabnost
Pri mandarini nič ne gre v nič.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 43, 24. oktober, 2023.
