»Kronično vnetje lahko primerjamo s požarom v telesu – spodbujajo ga nekatera živila, pomanjkanje spanca in stres – ki se s časom širi. Kakor pri pravem požaru je lahko tudi v telesu škoda trajna in obsežna. S kroničnim vnetjem so povezane številne bolezni, med drugimi bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2, artritis, depresija in prebavne težave,« v knjigi opozarja Lizzie Streit. Nadaljuje z bolj optimistično noto: »K sreči si pri gašenju požara lahko pomagamo s sadjem in zelenjavo z veliko antioksidanti, zdravimi maščobami in živili z veliko vlakninami.« A to ni vedno tako preprosto, kot se sliši, človek je pač pogosto suženj svojih navad. Na srečo magistra znanosti na področju prehrane prekipeva od idej, kako teh živil pojesti več in z njimi nadomestiti tisto hrano, ki v telesu spodbuja vnetja.
Ni vseeno, kako jo pripravimo
Protivnetno moč ima kajpak vsa sveža zelenjava, surova ali kuhana. Če se njene priprave lotimo napačno, pa celo zelenjava postane vnetna, torej lahko v telesu sproža vnetja. Tako odpadejo pražena zelenjava, nadevana zelenjava s preveč sira ali slanine in zelenjavni sokovi z dodanim sladkorjem. Tudi sadje je za protivnetni učinek najbolje zaužiti sveže ali kuhano brez dodanega sladkorja. Med žiti veljajo za protivnetna oves, polnozrnata žita (na primer rjavi ali divji riž), kvinoja in stoodstotna polnovredna moka iz polnozrnate pšenice ali pire. Vnetni pa so bela moka in izdelki iz nje, rezanci, beli kruh, žemlje, pite, slaščice in pekovski izdelki. V skupini beljakovin so odlična protivnetna izbira mastne ribe, stročnice, polnovredni izdelki iz ekološko pridelane soje in nesladkan grški jogurt. Med maščobami posegajmo po presnih ali v pečici praženih oreščkih in semenih, ekstra deviškem olivnem olju, avokadu in mastnih ribah. Brez skrbi, tudi sladkarije si lahko privoščite brez slabe vesti, če izberete temno čokolado, surovi med in čisti javorjev sirup v zmernih količinah.
Kadar jeste zunaj
»Odločitev za protivnetno hrano še ne pomeni, da ne morete več jesti v restavracijah. Lahko pa se zgodi, da bo izbira jedi bolj zahtevna. Da boste bolje pripravljeni, si jedilnik že vnaprej oglejte na spletu,« priporoča Streit. »Na preži bodite predvsem za zelenjavo, poiščite jedi, kjer je slednja glavna sestavina. Začnete lahko pri solatah in zelenjavnih juhah, na voljo je tudi kar nekaj zelenjavnih predjedi. Če se odločite za solato, izberite takšno, da je osnovna sestavina zelenolistna zelenjava, dopolnjena s hranilnimi dodatki, kot so avokado, sadje, oreščki ali semena. Natakarja povprašajte, kaj je v prelivu. Če je narejen iz zelo mastnih ali sladkanih sestavin, poprosite za olivno olje in kis. Obrok lahko dopolnite s pustimi beljakovinami, denimo piščančjimi prsmi, fižolom ali jajcem, da ne ostanete lačni. Številne restavracije ponujajo tudi morske predjedi, ki jih postrežejo z zelenjavo. To je odlična izbira, če le ribe niso ocvrte ali prelite z gosto omako. Pozanimajte se, ali lahko priloge, kot so pomfrit, pražen krompir ali kruh, zamenjate za solato, juho, sadje ali zelenjavo. Če je priloga riž, prosite, naj vam postrežejo rjavega namesto belega.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 42, 17. oktober, 2023.
