Naval vročine se pojavi od nikoder, obraz in telo kar gorita, znoj pa prihaja iz vseh por telesa. Dobrodošli v deželo simptomov bližajoče se menopavze. Vročinske oblive doživlja kar 80 odstotkov žensk. Večina jih je prepričana, da jih je pač treba pretrpeti, in zaradi njih ne obiščejo zdravnika. Nove raziskave pa kažejo, da niso tako nedolžni, kot smo mislili.
Nenaden, nenadzorovan in spontan občutek vročine se začne v vratu in na obrazu ter ga pogosto spremljata rdečica in potenje, včasih pa mu takoj sledi še mrzlica. Pogosti zmerni do hudi vročinski oblivi ali valunge v povprečju trajajo od sedem do deset let, manj pogosti ali manj hudi vročinski oblivi pa lahko po mnenju strokovnjakov trajajo še dlje. Ta simptom prehoda v menopavzo je vedno veljal za zelo zoprn, a nenevaren. In tehnično gledano je to res. Oblivi niso škodljivi za zdravje, razen da lahko žensko izčrpajo in motijo pri vsakodnevnih opravkih. So pa valunge pomemben znak, da nas lahko v prihodnje doletijo določene bolezni.
Močnejši oblivi, slabši spomin
Na letnem srečanju Društva za menopavzo v Filadelfiji prejšnji mesec so predstavili nove študije, ki bi jih morala poznati vsaka ženska. Raziskava dr. Rebecce Thurston z Univerze v Pitsburghu je namreč pokazala, da so močnejši nočni vročinski oblivi povezani s krvnim biomarkerjem, ki napoveduje Alzheimerjevo bolezen. Raziskovalci so skoraj 250 žensk, starih od 45 do 67 let, ki so imele simptome menopavze, opremili z napravo za merjenje kakovosti spanca. Ženske so nosile tudi monitorje za potenje, ti so beležili nočne vročinske oblive. Raziskovalci so nato udeleženkam študije odvzeli vzorce krvi in jih testirali za biomarker Alzheimerjeve bolezni. Ugotovili so, da več ko je ženska doživljala nočnega potenja, večja je bila verjetnost, da bo dotični biomarker kazal na tveganje za Alzheimerjevo bolezen. »Sam biomarker ni diagnoza bolezni,« pojasnjuje dr. Thurstonova, »in valunge je ne povzročajo, so pa opozorilo, da naj ženska budno spremlja svoje kognitivno zdravje ter živi tako, da bo čim bolj zmanjšala nevarnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni.«
Pri tem lahko največ naredimo z zdravim življenjskim slogom. Opustimo kajenje in alkohol pijemo v zmernih količinah, jemo uravnoteženo prehrano, se dovolj gibamo, družimo in spimo. Poskrbimo za zdrave ravni krvnega tlaka in sladkorja, delamo vaje za spomin ter skrbimo, da dovolj dobro slišimo.
Za več kot pol višje tveganje za bolezni srca
Druga študija, ki jo je dr. Thurstenova predstavila na konferenci, je raziskovala povezavo med vročinskimi oblivi in boleznimi srca. Znano je, da hormon estrogen v rodni dobi ženske varuje pred boleznimi srca in da je teh med ženskami občutno manj kot med moškimi. A ko estrogen začne usihati, se stvar obrne. Kar eno od štirih žensk po menopavzi bo prizadela srčna bolezen.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 42, 17. oktober, 2023.
