Motovilec je doma iz naših krajev in prav gotovo ima še marsikatera ženska doma povsem svojo sorto, ki je seveda najboljša. Na izpraznjene gredice ga sejemo od konca julija do sredine oktobra, v rastlinjake pa v bistvu vso zimo. Poznopoletna setev do konca jeseni dovolj poraste, da je ta koristna zelenjadnica na naših mizah že od septembra naprej. Pa vendar so s setvijo motovilca pogosto težave. Letos sicer nimam veliko podatkov o tem, da ni kalil. Verjetno zato, ker je bilo večino časa prehladno za ta letni čas. Poglejmo si, kaj gre lahko narobe.
Motovilec je svetlokalilka
Posebej v poletnih setvah so ljudje pogosto razočarani zaradi slabe kaljivosti semena. Naj povem, da je kakovost semena v semenskih vrečicah zadnja leta res dokaj slaba. Zato seme, če razmere za kaljenje res niso dobre, slabo kali. To pa pomeni, da moramo pri setvah narediti vse, da bo seme kljub vsemu kalilo.
Kaj torej lahko naredimo? Seveda je najbolj priporočljivo, da si seme pridelamo sami. A pri tem moramo imeti nekaj znanja, da ne bo vse skupaj še slabše. Običajno vsem, ki ne poznajo skrivnosti pridelave semena, najboljše seme pade na tla in je izgubljeno ali pa kali na mestu, kjer je bil motovilec preteklo leto. S tem pa so kršena pravila dobrega kolobarja. A o pridelavi semena bomo morda govorili kdaj drugič.
Če seme kupujete, ga kupite raje spomladi, saj tisto, pridelano v tekočem letu, nekje do oktobra ne kali. Tudi doma pridelano seme iz tekočega leta ne bo kalilo v poletnih setvah, morda šele jeseni. Veliko bolje kali seme preteklega leta. Seme dajte pred setvijo vsaj za teden dni v zamrzovalnik. Tako ga prevarate, da je prestalo zimo, kot se zgodi vedno v naravi.
Za setev gredice ne prekopavajte, ni potrebe. Zemljo samo prerahljajte z orodjem, ki ima zvezdice, morda z nihajno motiko ali ročnim kultivatorjem.
Sejemo ga v vrste
Motovilec raje sejte v vrste. Zelo je namreč občutljiv ob kaljenju in zapleveljen v mladosti bo slabo rastel ter tudi slabo prezimil. Prav tako je zelo hvaležen za rahljanje in zračenje zemlje okoli korenin. Če ga posejete na gredico »povprek«, kot pravimo, ga je veliko težje opleti, še težje oziroma nemogoče pa je rahljati zemljo okoli rastlin. Vrstice so lahko oddaljene samo 15 cm, vendar je bolje, da je razdalja med vrsticami 20 cm, le tako bomo lahko z orodjem posegli med vrstice in vzdrževali primerno rahlo zemljo. Prav tako pa je spravilo, rezanje veliko hitrejše in preprostejše. Vse to odtehta nekaj več dela, ko ga sejemo, ali ne?
Vendar pozor, vrstice ne označite z motikico, ker boste tako pregloboki. Najbolje je, da jo označite, v bistvu samo nakažete z ravno desko. Če imate čas in voljo, po nakazani vrstici posujte nekaj zemlje, lahko tudi fino presejanega komposta. Nato posejete seme, ki ga v poletnih setvah posejemo nekoliko gosteje. Seme samo pritisnemo ob zemljo, ga ne prekrivamo z njo (svetlokalilka). Na koncu celo gredo, ne samo vrstice, dobro zalijemo, medvrstni prostor že lahko prekrijete s pokošeno travo. Ker je seme izpostavljeno soncu in predvsem pticam, ga je treba prekriti z agrokopreno, ki jo takoj po vzniku odstranimo.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 39, 26. september, 2023.
