Raziskave so pokazale, da ima demenco več kot polovica psov, starejših od 12 let, lahko pa se pojavi že v osmem letu starosti, pogostejša je pri srednjih oziroma večjih psih. Na žalost so znaki kognitivne disfunkcije slabo prepoznani, tako med skrbniki kot tudi pri veterinarjih. Prepogosto se jih odpravi z mnenjem, da je to normalen znak staranja psov.
Prvi znak je lahko spremenjeno obnašanje
Bodimo pozorni, če pes, ki je prej dobro poznal določene ukaze, teh kar naenkrat ne prepozna več. Sploh če ob tem opažamo zmedenost, potrebo po več spanja čez dan, nemirnost in jokavost ali lajanje ponoči. Kot je razvidno že iz humane medicine, se demence ne da pozdraviti, lahko pa jo s primerno terapijo in prilagoditvami upočasnimo. In prej ko jo opazimo, učinkovitejši smo lahko.
Testa, ki bi potrdil ali ovrgel demenco pri psu, (še) ni. Najučinkovitejše je opazovanje psa in izključevanje drugih zdravstvenih vzrokov za opažene spremembe. Seveda je za to nujno potrebno, da žival dobro poznamo in vemo, kaj je normalno in kaj spremenjeno obnašanje. Obstajajo različni vprašalniki, na podlagi katerih se lahko pojavi sum o prisotnosti demence.
Koristne spremembe
Z nekaj spremembami v oskrbi in okolju lahko psu z demenco pomagamo, da bo imel kakovostnejše življenje.
1. Zagotovimo miren prostor za počitek, kjer psa nihče ne bo motil. Pomembno je, da ima pred spanjem rutino – da gre na kratek sprehod, opravi izločanje zunaj in se umiri za čez noč. V stanovanju naj bo tam, kjer je možnost, da bo pes uriniral/odvajal blato, plenična podloga.
2. Čim manj sprememb v domačem okolju. Drugače postavljeno pohištvo lahko zmoti in poslabša stanje.
3. Poskusite komunicirati jasno, pri čemer pomaga signal roke. Do želenega vedenja jih lahko pripeljete tudi s pomočjo okusnih priboljškov.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 37, 12. september, 2023.
