O tem, kako ponovno oživimo in razstrupimo prst na poplavljenih vrtovih, smo pisali v prejšnji številki. Ana Vovk Korže dodatno svetuje, da v zemljo po odstranitvi mulja plitvo vkopljemo gozdno listje, ki pospeši nastajanje humusa in priskrbi hrano rastlinam, ki jih bomo sadili po oživitvi zemlje. »Zgodnjo jesensko setev in posaditev začnemo na pripravljeni zemlji, rastline bodo s koreninskim sistemom povečale življenje v zemlji.« Nikakor pa ni vseeno, kaj bomo posejali in posadili. Analiza zemlje bi nam kar z največjo gotovostjo razkrila, ali so poplave na naš vrt prinesle presežek težkih kovin (izključiti je treba tudi morebitno prisotnost fekalij, naftnih derivatov in drugih problematičnih snovi!). Žal tovrstne analize niso poceni, zato lahko na poplavljenih območjih, vsaj kar se tiče težkih kovin, delujemo tudi preventivno. Odločimo se za vrtnine, ki vsrkajo minimalno količino težkih kovin, svetuje strokovnjakinja.
Kumare in grah lahko, solate nikar
»Vse rastline niso enako sposobne za odvzem težkih kovin iz tal. Prav tako se slednje različno razporejajo po rastlinskih delih. Več se jih kopiči v koreninah in listih kot v plodovih ali semenih. Z uživanjem listne zelenjave, ki je pridelana na onesnaženih tleh, smo bolj izpostavljeni težkim kovinam kot pri plodovkah (paradižnik).« V skupino z zelo majhnim sprejemom težkih kovin, ki so torej naša najboljša izbira, sodijo grah, kumare, bučke in buče, paradižnik, fižol, leča, jajčevci, paprika, feferoni in lubenice. Najbolj problematične vrtnine, ki vsrkajo največ težkih kovin, pa so solata, radič, regrat, endivja, motovilec, blitva, špinača, kreša, repa in korenje. Te bi bilo zato smiselno posaditi kvečjemu v dvignjene grede s kakovostno (kupljeno) zemljo.
Pomaga zeolit, a v okolici Žalca ga posipajte malo
»Zeolitne kamnine so naravni minerali iz vulkanskega pepela, silicijevega dioksida in glinice, ki imajo številne edinstvene lastnosti, zaradi česar so zelo uporabni. Zaradi posebne strukture ima zeolit izredno veliko specifično notranjo površino – do 1000 m2 na gram zeolita. Številni razpredeni tuneli, kanali in votline naredijo zeolit kot spužvo, ki vsrka težke kovine, kot so svinec, živo srebro, kadmij, cezij, pa tudi ostanke zdravil ali patogene bakterije in viruse, preden preidejo v prst. Vseeno pa velja opozoriti, da zeolit viša pH zemlje, zato je treba biti pozoren pri uporabi, saj večina rastlin ne prenaša visokega pH, temveč 5,5 in 6,5. Na območjih poplav Savinje in Save je treba biti pozoren, ker obe reki nanašata karbonatne naplavine. Žalec z okolico ima karbonatno podlago, se pravi, da bomo posipali bolj malo zeolita,« še svetuje Ana Vovk Korže.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 34, 22. avgust, 2023.
