»Vremenske razmere letos zelo vplivajo na razvoj rastlinskih bolezni in škodljivih organizmov. Bilo je obilo padavin, tudi temperature so zelo ugodne za razvoj bolezni. Za glive plesnivke in rjo je značilno, da za razvoj potrebujejo več vode. Vremensko dogajanje je bilo optimalno za razvoj čebulne in krompirjeve oziroma paradižnikove plesni. Najboljše razmere za razvoj je imela tudi rja na čebulnicah, ki potrebuje le nekajurno visoko relativno zračno vlago ter temperaturo med 10 in 24 stopinjami Celzija. Na pokritih površinah se je na bučnicah že razvila pepelovka,« pove Natalija Pelko, univerzitetna diplomirana inženirka agronomije in svetovalka za pridelavo zelenjave in ekološko pridelavo, zaposlena na KGZS, Zavodu Novo mesto.
»V zadnjih letih se v kmetijstvu srečujemo z veliko novostmi, podnebnimi spremembami, uvajanjem varčnega namakanja, ukvarjamo se s trajno rodovitnostjo pridelovalnih tal, kolobarjem, ustreznimi sortimenti, semenarjenjem in okolju prijaznejšimi praksami varstva rastlin. Tudi sama sem pridelovalka in na svojem vrtu uporabljam ekološke pripravke ter preizkušam osnovne snovi. V vremensko težkih letih, kot je letošnje, pa se v primeru okužb zatečem tudi h klasičnim sredstvom za varstvo rastlin.«
Deževje onemogoča škropljenje. »A vreme ima tudi posredne učinke. Pogosto deževje praktično onemogoča škropljenje. Sredstva, ki smo jih preventivno nanašali na rastline, so bila pogosto izprana ravno v obdobju intenzivne rasti rastlin, ko je najpomembneje, da preventivno delujemo proti boleznim. Po dežju bi bilo treba takoj, ko se vrtnine osušijo, zaščitno oblogo obnoviti.«
A težav na vrtu je letos še več. »Zastajanje vode v tleh in dokaj hladno vreme sta povzročila neugodne rastne razmere ter stres rastlin. Toploljubne rastline, kot so krompir, paradižnik, paprika, jajčevec in fižol, se niso počutile ugodno. Tudi temperature čez 32 stopinj Celzija spravijo rastline v stres, s tem pa se poveča njihova občutljivost za bolezni. Na moč okužbe lahko vpliva tudi čezmerno gnojenje z dušikom, ki močno poveča rast listne mase in okrepi občutljivost vrtnin.«
Najprej preventiva!
»Zaradi biodiverzitete in pestrosti rastlinskih vrst je na vrtu, kjer lahko ustrezno kolobarimo, običajno vseeno manj težav kot v profesionalni pridelavi. Proti nekaterim rastlinskim boleznim pa moramo žal ukrepati tudi doma, in to preventivno, saj je takrat, ko se pokažejo bolezenska znamenja, že prepozno. Z neprofesionalnimi sredstvi za varstvo rastlin pa ne moremo ali zelo težko pozdravimo okužbo. Morda smo imeli letos še več težav prav zato, ker je bilo lani zaradi suše malo težav s plesnivkami.« In kaj storiti, ko so vrtnine že zbolele? »Pogosto lahko odstranimo okužene dele, škropimo s primernimi pripravki in z biostimulanti izboljšamo odpornost rastline. Če imamo, recimo, zelo poškodovane paradižnike, rastlin ne pulimo. Preprosto odstranimo poškodovan del in počakamo, da zrasejo stranski poganjki, ki jih varujemo. Tako bomo prej prišli do pridelka kot s ponovnim sajenjem.«
Pozor, škodljivci!
»Pri škodljivih žuželkah in pršicah je nekoliko drugače. Rastline moramo redno pregledovati, da čim prej opazimo škodljivca, saj lahko tudi mehansko preprečimo prerazmnožitev. Rastline lahko ščitimo s protiinsektnimi mrežami, izdelamo nočne lučke in t. i. svetlobne vabe, v katere lovimo metulje škodljivih gosenic, ali nastavimo lepljive plošče. Uporabljajo se tudi sredstva za varstvo rastlin, ki se prodajajo brez potrdila o pridobitvi znanja iz fitomedicine in večinoma vsebujejo mikroorganizme, izvlečke in feromone, pa žveplo, bakrov oksid, piretrin, parafinsko olje in olje pomarančevca. Ali pa posežemo po biodinamičnih pripravkih kot škropivih in stimulatorjih odpornosti. Najbolje se je včlaniti v biodinamično društvo, kjer boste lahko pridobivali znanje in nabavili primerne surovine za škropljenje na vrtu.«
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 31, 1. avgust, 2023.
