"Pozdravljeni! Sem že gospa v letih, a imam še skoraj vse svoje zobe. No, eden mi manjka, a tam imam mostiček. Pa tudi modrostnih zob nimam več. Zobe si redno čistim, tudi po vsaki jedi, če sem doma. Tudi jezik si skrtačim vsako jutro in vsak večer. Toda od časa do časa me boli zdaj ta, zdaj drugi zob – na dotik ali na mrzlo ali toplo. Čez nekaj dni pa bolečina izgine. Vse zobe imam sanirane. Zakaj se mi to dogaja in kaj lahko storim? Se zahvaljujem za odgovor."
- Nataša
Po sadju in kislih jedeh si vsaj pol ure ne umivajte zob
Spoštovana gospa Nataša!
Najprej vam izrekam vse priznanje, da ste si tudi z dosledno ustno higieno uspeli ohraniti zobe v vaša leta. Poleg skrbne higiene je svoje gotovo k temu prispevala uravnotežena prehrana z rednimi obroki in redno obiskovanje zobozdravnika.
Za lažje razumevanje vaših težav in predlaganih rešitev bom navedla nekaj osnovnih lastnosti zobnih tkiv: vidni del zoba – zobno krono prekriva sklenina, pod njo je zobovina ali dentin, ki je glavni gradnik korenine in je prekrita z zobnim cementom, v sredini krone in korenine je zobna pulpa, sestavljena iz žil in živcev. Sklenina je najtrša snov v človeškem telesu, in dokler prekriva dentin zobne krone, tudi ščiti zob pred škodljivimi dražljaji hrane (kislo – sladko, mrzlo – vroče …). Zobni vrat in korenino pa ščiti dlesen.
Zelo lepo ste opisali svoje skrbno in redno čiščenje zob ter jezika, ki pa se je z razvojem novih pripomočkov za nego zob in ust spremenilo. Danes so na voljo zobne ščetke z mehkimi, srednje trdimi in trdimi ščetinami, zobne nitke različnih debelin, povoščene in impregnirane s fluoridi, medzobne ščetke različnih velikosti, posebna strgala za jezik, ustna prha in različne ustne vodice. Sčasoma se pri zelo rednem in doslednem ščetkanju (in morda s pretrdo ščetko) pojavijo na sklenini obrabljenost in celo luščenje sklenine, tako je dentin razgaljen in tak ni več odporen proti omenjenim škodljivim vplivom prehrane. Dražljaji se namreč po dentinskih kanalčkih prevajajo v pulpo – zobni živec, ki reagira z bolečino. Tudi odmik dlesni povzroči odkritje korenine, ki ni zaščitena s sklenino, ampak s poroznim cementom, povzroča skelenje in bolečino ter pojav koreninskega kariesa.
Kaj lahko naredite sami?
Omenili ste tudi bolečino ob pritisku na zob. Vzrok za to je lahko premočno nezavedno stiskanje zob ob stresnih situacijah ali ponoči, posledica je obraba sklenine na griznih ploskvah in razgaljenje dentina. Včasih je v ustih previsoka plomba, ki povzroča predčasen stik nekaterih zob v nasprotni čeljusti, kar izzove bolečino pri grizenju. Z leti se tudi v mladosti idealen ugriz spreminja, saj zobje »potujejo«, če niso več v sklenjenem zobnem loku, pojavijo se drugačna – nepravilna okluzija in občasne bolečine zaradi napačne obremenitve posameznih zob.
Kaj lahko naredite sami? Svetujem, da nekoliko spremenite tehniko ščetkanja in uporabite tudi pripomočke, ki so na voljo danes. Uporabljajte mehko zobno ščetko, prozorne zobne paste, ki imajo manj abrazivnih delcev. Ščetkajte si zobe dvakrat na dan – zjutraj in zvečer – ter uporabljajte zobno nitko in medzobne ščetke. Za odstranitev svežih ostankov hrane pa usta splaknite z vodo ali uporabite ustno prho. Po sadju in kislih jedeh si vsaj pol ure ne umivajte zob s pasto, ker je sklenina zaradi kisline v hrani razmehčana (demineralizirana) in potrebuje vsaj pol ure, da se ponovno mineralizira.
Pasta iz klinčkov, sode bikarbone, morske soli ...
Uporabljajte zobne paste, ki so namenjene občutljivim zobem, obstaja pa tudi nekaj naravnih sredstev, ki jih imamo doma, pa ne pomislimo nanje: zmlete klinčke zmešamo z vodo in takšno pasto nanesemo na občutljive dele zob, na zobe si lahko nanesemo tudi pasto iz sode bikarbone, morske soli in vode, vendar največ dvakrat tedensko, pa gel iz aloe vere dvakrat dnevno na dlesen in še kaj bi se našlo – prevretek cimeta in mire za grgranje, na primer.
Vendar vsa našteta sredstva pomagajo ublažiti skelenje in bolečino na začetku okvare. Če to ne bo učinkovalo, obiščite svojega izbranega zobozdravnika, ki bo ocenil škodo, ugotovil vzrok in na oškodovano mesto nanesel zdravilo v obliki gela ali laka po predhodnem čiščenju in osušitvi zoba. Če to ne bo učinkovalo, bo na poškodovani del zoba namestil belo plombo in tako zaščitil razgaljen dentin. V primeru predčasnih stikov zaradi previsoke plombe ali napačne okluzije bo odpravil vzroke.
Če boste ugotovili, da niste dovolj spretni pri uporabi predlaganih pripomočkov za ustno nego, se posvetujte s svojim zobozdravnikom, ki vam bo sam ali s pomočjo ustnega higienika demonstriral njihovo uporabo. Ustni higieniki so v stroki šele zadnjih nekaj let in so dodatno izobraženi ter izvajajo profesionalno čiščenje zob, ki je najzahtevnejše pri starejših s svojimi zobmi in fiksnimi protetičnimi nadomestki v ustih. Mislim, da boste navdušeni nad novimi informacijami glede ustne nege, saj si želite ohraniti svoje zobe še veliko let. Najmanj zahtevna in najpreprostejša je nega ust, ko ni več zob in čistimo le protezo.
Spoštovana gospa Nataša, prepričana sem, da vam bo uspelo ohraniti zobe v visoko starost, saj ste tako natančno opisali skelenje in bolečine, da sem se z veseljem malo širše razpisala. Zato le pogumno po nova znanja in spretnosti!
Želim vam vse dobro in vas lepo pozdravljam!
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
