In je tako naneslo, da me je začel zalezovati recept za špagete z limono. Prisežem, karkoli sem odprla na računalniku, mi je mežikal iz kakšnega kota. Špageti? Z limono? Ah, dajte no! Vendar recept ni odnehal, trdovratno se mi je metal pred oči, pa sem končno vzdihnila, prav, bom pa poskusila.
In sem sprejela izziv. Kajti kuhanje jedi, za katere sploh ne veš, kakšen okus naj bi imele, ni za reve.
Potrebujete torej poljubno količino špagetov in eno veliko biolimono. Mora, absolutno MORA biti bio, ker potrebujete njeno nastrgano lupino, zato ne sme biti škropljena, ker kdo bo pa jedel špagete s strupom? Jed je pripravljena v nekaj minutah, je lahka in – o okusu pozneje – , Italijani jo postrežejo kot primo, torej prvi hod, zato zraven ne servirajo ničesar drugega, ampak v resnici ni nobenega razloga, da si limonovih špagetov ne bi privoščili po naše, torej kot glavno jed.
Pustolovščine z biolimonami
Zapletlo se je že na začetku: ni ravno tako, da mi ven padajo biolimone, ko odprem hladilnik, pravzaprav nisem imela doma niti ene. Tam zunaj pa prazniki in zaprte trgovine. Da bi čakala, da se spet odprejo? Ni govora, bom raje improvizirala, radovednost je grozna, grozna reč. In tako sem svoje prve limonove špagete, za katere nisem imela pojma, kakšen okus naj bi sploh imeli, naredila malo po svoje: v zamrzovalniku imam vedno na četrtine narezane limone (za čaj, ki vedno čaka v vrču), v posodici pa nastrgano limonino lupinico (iz vrečke), ki je sicer namenjena dodajanju sladicam, sadnim solatam in podobnemu. In sem odtajala nekaj četrtink limone, odrezala lupino, ki se je seveda ni dalo strgati, ostanek pa pretlačila z vilicami in precedila. Potem pa naprej po receptu. Še dobro, da so vsaj špageti vedno pri hiši. Čeprav, mimogrede, lahko limonovo presenetite tudi rezance.
Slednjič so bili na krožniku, moji prvi limonovi špageti. Seveda sem se držala svojega zlatega pravila: bodi razsipen s parmezanom, pa ti za mizo nikoli ne bo hudega.
In nesla v usta prve vilice.
Aaaaaaaaahhhh …
Aaah!
To!!!
Kako opišeš okus? Bili so … no, limonasti. Ampak presenetljivo – to, da imajo testenine kiselkast okus po limoni, sploh ni bilo moteče. Ali čudno. Kot da smo že od nekdaj prijatelji. Jih bom naslednjič naredila še tako, kot je treba. Pravoverno. Ko se trgovine odprejo.
Prava stvar
Menda so špageti z limono že prastara jed z juga Italije, od tam, kjer imajo veliko limon, ampak sčasoma so pripotovali tudi na sever, med potjo je osnovni recept dobil veliko bratrancev in sestričen, zato boste našli številne variacije na temo. Vam svetujem, da najprej poskusite osnovno različico, potem pa naprej eksperimentirate po svoje.
Ko sem si torej priborila biolimone, smo s špageti tekli drugi krog. Tule je osnovni postopek.
Sestavine
špageti
bio limona
sol
olivno olje
parmezan
Priprava
1. Nastrgajte lupino dobro oprane biolimone (nikar se strganja ne lotite preveč vehementno, previdno strgajte le lupino, ne pa bele kožice spodaj, ker je grenka), nato limono prerežite na pol in jo ožmite. Sok lahko tudi precedite, da se ne bi, bognedaj, kakšna pečka pozneje vtihotapila med špagete.
2. Špagete skuhajte v slani vodi. Biti morajo močno al dente, torej še precej trdi.
3. V veliki ponvi (velika mora biti zato, ker boste vanjo pozneje stresli špagete) v segreto olivno olje (Italijani sicer raje uporabijo maslo ali mešanico masla in olivnega olja, ampak saj smo rekli lahko in zdravo, ne?) zlijte limonov sok in naribano lupinico ter malo pokuhajte. Če se vam zdi, da je tekočine premalo, lahko zlijete zraven še zajemalko ali dve vode, v kateri so se kuhali špageti. S tekočino ne pretiravajte, ker ne delate omake. Počakajte, da malo povre.
4. Potem stresite v ponev odcejene še ne čisto kuhane špagete, premešajte. V minutki ali dveh se špageti do konca skuhajo in popijejo tekočino.
5. To je to. Servirajte z veliko parmezana in dober tek!
Še več pravih stvari
Tule je nekaj različic, ki jih še nisem preskusila, jih pa vsekakor nameravam.
- Nekateri limonovi lupinici in soku dodajo tudi (žlico ali dve) smetane za kuhanje, da je jed bolj kremasta.
- Drugi prisegajo na česen: na olju/maslu najprej prepražijo strok česna, ravno toliko, da pozlati, potem ga odstranijo in kuhajo naprej po osnovnem receptu.
- Spet tretji, četrti in peti špagete na koncu potresejo še s poprom, delom prihranjene nastrgane lupine ali celo z makovimi zrni.
- Na YouTubu sem zasledila tudi gospoda iz Amalfija – to je čisto na podplatu italijanskega škornja, torej na globokem jugu – ki je zadevo vzel kot tek na dolge proge: nekaj limon je olupil, lupine dal v hladno vodo in jih tam pustil čez noč, naslednji dan pa je lupine odstranil in nato v tej vodi skuhal špagete. Pa pozneje je v ponev zmetal še par svežih lističev mete. No, tu jaz potegnem črto: špageti z limono, prav, špageti z meto, tega se pa ne grem. Po drugi strani pa se o okusih seveda ne razpravlja, morda bo pa vam všeč. In ne pozabite, veliko parmezana.
