"Spoštovani, tudi jaz bi prosila vašega strokovnjaka za pomoč oziroma razlago, saj je moja težava zelo moteča. Pred kratkim sem bila na pregledu za sluh in povedali so mi, da naj pridem spet čez dve leti in da je sluh malo slabši. Zelo me moti stalno šumenje, neki zvoki v obeh ušesih, nikoli se ne neha. Grozno je. Kadar se sklonim ali grem spat, se to šumenje stopnjuje. Zvečer moram najti pravo lego, da lahko zaspim. Ko sem bila pred kratkim prehlajena, sem pri sklanjanju ali kadar sem šla spat, čutila utrip v glavi. Prehlad je mimo, utrip čutim samo tu in tam, šumenje in piskanje pa sta ostala. Počutim se kot v avtu, ko se vozim dolgo, pa so ušesa zamašena. Do olajšanja pride le redko, ko nekaj v ušesih poči, takrat je šumenje manjše in sluh boljši. Ali je možno kaj storiti, da bi se to vsaj malo popravilo? Hvala že vnaprej za vaš cenjeni odgovor."
- Tinkara
Pozdravljeni!
Tinitus je najpogosteje znan kot zvonjenje v ušesih. Nekateri ga imenujejo sikanje, brenčanje, cviljenje, hrup. Ti zvoki se lahko pojavijo v enem ali obeh ušesih. Subjektivni tinitus sliši samo bolnik, medtem ko objektivni tintus sliši pri pregledu ušes tudi zdravnik. Nekateri bolniki občutijo, da so ti zvoki povezani z utripom srca, čemur pravimo pulzirajoči tinitus. Ti simptomi lahko opozarjajo na zožitve vratnega ožilja ali bolezni srca.
Tinitus se pogosteje pojavlja pri osebah, ki imajo težave s slušnim sistemom, izgubo sluha ali druge težave z ušesi, lahko pa se pojavi pri osebah, ki imajo normalen sluh – tudi pri otrocih. Poznamo tudi covidni tinitus kot posledico samote, stresa in izogibanja okužbam.
Vzroki za tinitus so naslednji: poškodba slušnega živca ali notranjega ušesa, malformacije kosti v srednjem ušesu, tumorji, starost, vnetje ušes, sladkorna bolezen, obolenja ščitnice, zdravila (aspirin v visokih odmerkih, nekateri antibiotiki, diuretiki), slabokrvnost, spremembe v vratni hrbtenici, obolenja sklepov ob ušesih, depresija, fibromialgija, nespečnost, utrujenost. Trajanje tinitusa je odvisno od tega, kaj ga povzroča, lahko se razvleče do šest mesecev; izzveni spontano, depresija in anksioznost pa ga lahko poslabšata.
Diagnozo postavljamo s kliničnim pregledom, laboratorijskimi preiskavami, preskusom sluha (avdiogram), pri pulzirajočem tinitusu pa še z rentgenom, magnetno resonanco ali CT, ultrazvokom vratnega ožilja in kardiološko diagnostiko. Tako potem zdravimo bolezni, ki tinitus povzročajo, z antibiotiki, kardiološkimi zdravili, antidepresivi oziroma anksiolitiki, ali pa ukinemo zdravila, ki bi tinitus lahko povzročila. Včasih je potrebna tudi operacija – če gre za tumor, tinitus lahko izboljšamo z uporabo slušnega aparata in izogibanjem zvokom, hrupu. Pomagamo si lahko tudi s poslušanjem glasbe v ozadju, s sprostitvenimi terapijami in kognitivno-vedenjsko terapijo.
Spoštovana Tinkara, pri kontroli, ki Vam je bila priporočena, je najpomembnejše, da zdravniku natančno opišete Vaše težave. Zdravnik Vas bo potem napotil na preiskave in Vam na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in diagnostike predpisal oziroma svetoval ustrezno terapijo.
- Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
