Vsi vemo, da več ko ima rastlina hranil na razpolago, bolj je zdrava in večji je pridelek. Vse to pa lahko doseže le, če ima močan, širok in globok koreninski sistem. Pri pikiranju dosežemo prav to. Ko rastlino pikiramo, običajno vsaj malo ranimo takrat še zelo nežno glavno korenino ali pa jo samo zaustavimo v razvoju, s tem pa spodbudimo razrast stranskih koreninic. To bo potem osnova, masa, na kateri bodo vso sezono rasli koreninski laski. Več jih bo, do več hranil in vode bodo imele korenine dostop.
Plodovke bodo lažje vsrkale kalcij
Brez pikiranja glavna korenina raste močneje, stranske korenine pa so veliko slabše razvite. Edina vloga glavne korenine pa je, da rastlin ne prevrže močnejši veter, deloma je njena naloga sprejem vode. Rastlina sprejema hranila preko koreninskih laskov, ti pa se vedno znova razvijajo na stranskih koreninah; večji je volumen teh, več je torej koreninskih laskov. Zdaj vidite, zakaj pomanjkanja kalcija pri plodovkah ne rešujemo z jajčnimi lupinami, ki jih dajemo v sadilno jamico. Ne le, da so v času, ko rastlina kalcij dejansko potrebuje, jajčne lupine že zdavnaj raztopljene, kalcij pa porabljen, tudi sprejem kalcija skozi glavno korenino je minimalen.
Kdaj pikiramo
Najboljši učinek pikiranja je, ko se klični listi rastline postavijo v vodoraven položaj, ne glede na to, kako velika je rastlinica. Ko sem sama začela, smo sejali in vzgajali sadike številnih enoletnih cvetlic, ki so bile v času pikiranja velike kot mah. Pikirali smo s pincetami. Danes pa berem, da so takrat še premajhne, da bi prenesle pikiranje … A prav v tem času se začne razvijati glavna korenina. Če zdaj pikiramo, rastline ne bomo zmotili v njenem razvoju, dosegli pa bomo večji volumen korenin. Pozneje, ko se razvijajo listi, mora rastlina za ukoreninjanje porabiti veliko energije, obrniti svojo presnovo (ta je zdaj usmerjena v razvoj listov), s čimer pa res izgublja čas in energijo. Torej, pikiranje je vedno priporočeno, a ob pravem času.
Bučevke, čebulo in por pustimo pri miru
Seveda pa pikiramo samo sadike tistih rastlin, ki to prenesejo. Bučevk, torej kumar, buč in bučk, včasih, ko še nismo poznali sadik s koreninsko grudo, nikoli nismo presajali. Vedno smo jih sejali. To naj bo v opomin vsem, ki se sicer v tistih časih še niso ukvarjali s pridelavo zelenjave, da bučevk ne pikiramo. Prav tako ne pikiramo na primer čebule, pora, česna ali celo korenčka, peteršilja, zelene in pastinaka. Vsekakor bi lahko, a nima smisla, pikirali solato. Pri kapusnicah pa je zgodba že drugačna. Če imate voljo in željo, je pikiranje priporočeno. Pri zeliščih velja, da kobulnic (sorodnic peteršilja, korenčka, to so komarček, janež …) ne pikiramo, preostala zelišča pa. A vedno vzamemo nekaj rastlinic in jih prepikiramo, posadimo v nov lonček, pri zelenjadnicah pa večinoma presajamo po eno rastlino. Vsekakor pikiramo razhudnike: paradižnik, papriko in jajčevec. Pri teh namreč dosežemo največji učinek. Sadimo jih globlje, kakor so rasle doslej, saj na steblu naredijo dodatne korenine, tako bo koreninski sistem odrasle rastline še globlji.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 21. 03. 2023.
