V zadnjih tednih je nekaj evropskih držav ponovno poročalo o pojavu ošpic, ki jih med zaprtji zaradi covida-19 praktično ni bilo. Evropskemu centru za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) so v februarju o sumu ali potrjenih okužbah z ošpicami poročale: Nemčija (14 obolelih), Slovaška (2), Španija (1), trenutno pa je izbruh ošpic v Avstriji. Takoj čez mejo, v Gradcu in okolici, so v zadnjem tednu zabeležili več kot 20 okuženih z ošpicami. Šest otrok je potrebovalo tudi zdravljenje v bolnišnici, nekateri celo s kisikom. Predstojnik graške pediatrične klinike je ob tem opozoril, da so ti otroci stari od enega do enajst let, kar pomeni, da bi bili lahko že cepljeni proti tej bolezni. V prestolnici avstrijske Štajerske so zato razpisali dodaten termin cepljenja proti ošpicam za otroke, ki še niso bili cepljeni.
Covid-19 še zmanjšal število cepljenih
V letih pred covidom-19 so se izbruhi ošpic – tudi po Evropi – vrstili, med pandemijo pa je število obolelih upadlo praktično na nič. Že na začetku lanskega leta pa je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarjala, da se bodo vrnile, in to v velikem slogu. 2022 se je že v prvih dveh mesecih leta število prijavljenih okužb povečalo za 79 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej.
»Obstaja bojazen, da je to začetek velikih izbruhov ošpic po vsem svetu,« so takrat bíli plat zvona pri SZO in Unicefu. Razlog je seveda v cepljenju, učinkoviti preventivi pred to, lahko tudi smrtno nevarno boleznijo. Po njihovih podatkih je namreč samo leta 2020 23 milijonov otrok zamudilo vsa osnovna otroška cepljenja. To je največ od leta 2009. Ob tem smo opustili prakse socialnega distanciranja, ki so veljale med pandemijo. To daje virusu ošpic možnost, da se hitreje širi, ko je zaščiteno veliko manj otrok kot sicer. Ocenjena precepljenost s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam po svetu se je zmanjšala s 86 odstotkov leta 2019 na 84 odstotkov leta 2020, z drugim odmerkom pa se je z 71 odstotkov zmanjšala na 70 v letu 2019. Svetovno gledano je po svetu necepljenih največ otrok v zadnjih 20 letih. Najbolj prizadete so nerazvite države, kar pa še ne pomeni, da ni bilo manj cepljenj tudi v Evropi. Le razlog je drug. Zadržki in nezaupanje dela javnosti glede cepiv proti covidu-19 so se prenesli tudi na druga cepiva, s katerimi cepimo že desetletja in ki so pomagala praktično izkoreniniti mnoge nevarne bolezni. Odpor proti cepljenju je zagon dobil že pred pandemijo, kot posledico pa smo imeli leta 2019 120 milijonov obolelih z ošpicami v primerjavi z 18 milijoni leta 2016. Odtlej so se ošpice kot stalna bolezen vrnile v devet držav, kjer so prej endemičen prenos že izkoreninili. Med njimi so Albanija, Češka, Nemčija, Litva, Slovaška in Združeno kraljestvo. Izbruhi in smrti zaradi ošpic so se s tem vrnili tudi v Evropo.
Kako je pri nas?
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 28. 02. 2023. Spletna izdaja je na voljo TUKAJ.
