Sem »starostnik« pri 80 letih, čezmerno težak (140 kg), sorazmerno zdrav, brez sladkorne bolezni, s pritiskom 140/80, kronični astmatik. Od leta 2004 zaradi otekanja nog podnevi nosim elastične dokolenke. Zaradi starosti imam obrabo leve rame, levega kolena in trpim nadležne bolečine v križu, ki jih lajšam z jutranjo telovadbo in voltaren emulgelom. Imam pa velik problem s stopali: nadležen občutek (posebno zvečer), da imam otečene podplate, prsti pa so izredno občutljivi za dotik in rahlo boleči. Čez dan se zadeva umiri in me bistveno ne moti, celo med dnevno hojo v lepem vremenu ne (naredim približno 4.000 korakov). Preostali del dneva presedim delovno pred računalnikom – ukvarjam se z zgodovino, se redno prehranjujem, užijem tri obroke dnevno (domača hrana, dobra kuharica – dolgoletna naročnica Jane). Prosim, če mi svetujete, kako bi odpravil to nadlogo. Sedaj uporabljam tablete Lyrica 150 mg, dvakrat na dan.
Hvala in lep pozdrav!
Šifra: Marinka
Kolenom, sklepom in kolkom bo hoja dobro dela
Spoštovani!
Najprej se lotiva težave, ki jo izpostavljate: občutek bolečih in oteklih nog zvečer. Pišete, da se »čez dan zadeva umiri«. Domnevam, da se to zgodi že čez noč, je pa, kot pišete, čez dan vse v redu, »celo med hojo«, dodajate. Bi rekla, da prav zato, ker hodite, ker se gibate – četudi premalo, kot lahko sklepam iz vašega dopisa.
To, da se oteklost nog oziroma stopal pojavlja šele zvečer, pomeni tudi, da težava ni posledica popuščanja srca. Pravzaprav imate srečo, da pri vaših letih in ob vaših kilogramih, ki jih odkritosrčno priznavate, srce (še) ni začelo protestirati. In da »protestira« le levo koleno. Kilogrami, ki gredo krepko čez sto, ne obremenjujejo le stopal, ampak tudi kolke, kolena in seveda srce.
Težko si vas predstavljam, da bi pri tej teži lahko učinkovito telovadili, celo če ste dvometraš. Če bi, bi se moralo to poznati tudi na telesni teži. Saj veste, gre za razmerje med vnosom in porabo energije. Vas pa moram kljub temu pohvaliti, da se vsaj trudite z jutranjo telovadbo. To je najboljši način preprečevanja bolečin v križu. Upam, da delate prave vaje in da jih pravilno izvajate, predvsem pa, da jih niste povzeli po kakšni reviji ali knjigi, ampak ste se jih naučili na fizioterapiji. Da ne bo pomote: nič ni narobe, če poiščete vaje v kakšni temu namenjeni knjigi ali če jih najdete v kakšnem članku, vendar jih je treba razumeti in pravilno izvajati, tega pa se lahko naučite le pri fizioterapevtu. Pomembno je, da so vaje takšne, da z njimi krepite mišični steznik – trebušne in obhrbtenične mišice. Te, če so dovolj krepke, nudijo najboljšo oporo hrbtenici.
Govorite o starostni obrabi leve rame. Pri rami, ki ni nosilni sklep – tako kot koleno ali kolk, sicer pride do degenerativnih oziroma starostnih sprememb, vendar se te kažejo predvsem v pojavu kalcinacij ali pa stanjšanju in celo pretrganju kit ramenskih mišic, tako da je včasih operativni poseg najboljša rešitev. Zelo pomembno je, da ohranjate gibljivost rame, da ta ne »zmrzne«, kot rečemo, če dopustimo, da se zaradi nedejavnosti skrajšajo vezivna tkiv v tem predelu. Predlagam, da razmislite o svojem življenjskem slogu, za katerega res ne moreva reči, da je zdrav. Najprej nekaj o prehrani: ko govorite o »domači hrani« in »dobri kuharici«, bi rekla, da uživate v tem, in to je krasno. Uživajte še naprej, a ne pozabite na zmernost. Jejte, kadar ste lačni, ne le zato, ker je dobro. Ne lotevajte se diet, ampak se odločite raje za ustrezen prehranski režim. Zadnje čase večkrat beremo in poslušamo o tako imenovanem »prehranskem oknu«, ko človek jé v razponu osmih ur, na primer zajtrk in potem kosilo, preostalih šestnajst ur pa ne; lahko pa seveda pije – vodo ali čaj. Meni se zdi to kar dobra metoda. Poglejte na primer ptice: če jim nastavite semena, pridejo zjutraj oziroma dopoldne, zatem okrog poldneva, pozneje pa že skoraj ne več.
Tudi število korakov postopno povečujte. Za cilj si postavite v zadnjem času tolikokrat omenjanih deset tisoč korakov, to je kakih šest kilometrov, je pa seveda odvisno od dolžine korakov. Skrb za splošno telesno pripravljenost, kot v moji stroki rečemo dobri telesni kondiciji, bo ugodno vplivala na celotno telo, celo na krvni tlak. Diastolični (ali spodnji) tlak je pri vas sicer idealen, sistolični (ali zgornji) pa je mejnih vrednosti. Tudi nosilnim sklepom, kolenom in kolkom, bo hoja dobro dela. Doslej še niso izumili boljšega maziva zanje, kot je gibanje.
Po vašem pisanju sodeč bi rekla, da ste dobrovoljen in optimističen človek. Prav dobrovoljnost in optimizem vam bosta pomagala, da se boste, če boste le hoteli, učinkovito lotili sprememb v prehrani in telesni dejavnosti. Predvidevam, da bo to dvoje odpravilo tudi težave s stopali.
Želim Vam veliko dobre volje in vztrajnosti ter Vas lepo pozdravljam,
mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 28. 02. 2023. Spletna izdaja je na voljo TUKAJ.
