Nasveti

V devetih sekundah brez dioptrije

Jelka Sežun
3. 3. 2023, 09.00
Deli članek:

Prej ali slej vsi potrebujemo očala – ampak lahko se jih tudi rešimo. Metod je več in celjski oftalmolog Boštjan Drev je »edini kirurg v Sloveniji, ki izvaja vse tehnike odprave dioptrije, ki jih poznajo v svetu«. »Za vse imamo rešitev,« pravi.

dreamstime
Ste vedeli, da povešene veke lahko vplivajo na dioptrijo?

Ste vedeli, da povešene veke lahko vplivajo na dioptrijo? Pa da niti dve očesi – pa čeprav od istega lastnika – nista enaki? Da se lahko dioptrije rešiš v devetih sekundah? Najprej in predvsem pa sem hotela razčistiti tole: kakšna je razlika med okulistom in oftalmologom? Nobene razlike ni, pravi Boštjan Drev, dr. med., specialist oftalmologije iz očesnega centra Vidim, prvo je latinski izraz, drugo pa grški, oba pomenita očesnega zdravnika.

Moški, ki ve, kaj hoče

»Da bom zdravnik, sem se odločil v drugem razredu osnovne šole. Opekel sem se po levi roki in bil potem 14 dni v bolnišnici. Moja mama je bila medicinska sestra. Mislili so, da mi bo treba presaditi kožo, ležal sem na otroški kirurgiji in vsak dan me je mama, ki je bila na sosednjem oddelku, prišla pogledat. Slišal sem njene korake, še zdaj jih slišim. Ko sem potem preživel brez transplantacije kože, sem si zaobljubil, da bom postal zdravnik. Da bom pomagal drugim.

Zakaj sem pa okulist? To je bil splet okoliščin. Za izbirni predmet sem si izbral okulistiko in po enem mesecu mi je začelo postajati všeč. Rekel sem si, saj to je pa super, všeč mi je bilo tudi to, da imaš stik s pacientom: najprej ga spoznaš v ambulanti, se z njim pogovoriš, na koncu pa rešiš njegov problem. Vodiš ga preko celotne patologije bolezni do diagnoze in na koncu ga še operiraš. Spogledoval sem se z ORL, okulistiko, tudi urologijo, ampak okulistika se mi je zdela zanimiva, ker imaš tam zelo dober, pozitiven odziv. Vrneš pacientu vid – bodisi tistemu, ki ima sivo mreno, bodisi onemu, ki ima očesni pritisk, ali pa tistemu, ki ga rešiš očal in kontaktnih leč. Zelo redka je očesna bolezen, ki je mi ne bi zdravili.«

Dobra in slaba novica.

Ena od teh (še) neozdravljivih je rumena pega, ampak tudi pri tej se že svetlika nekaj upanja, pravi. »Rumena pega je danes problem zaradi splošnega staranja populacije. V očesnem ozadju se žilje spreminja in se okvari center za vid, rumena pega. A tudi tu zdaj stvari napredujejo, obstajajo biološka zdravila, ki pomagajo, predvsem pa preprečujejo napredovanje, če se seveda bolezen pravi čas diagnosticira. A trenutno največji problem v okulistiki ostaja, ker pač žil ne moreš pomladiti. In ker se populacija stara, je seveda okvar v rumeni pegi vedno več. Zdravila preprečujejo, da bi se žile prehitro kvarile, zmanjšujejo škodo, ki jo naredi slabša prekrvitev na očesnem ozadju. Vgradijo se lahko tudi leče, ki pomagajo sliko povečati, obstajajo očala s povečevali ... Okulistika ves čas išče rešitve, a zaradi staranja populacije se tu najtežje pomaga. Tolažba za pacienta je, da zaradi okvare v rumeni pegi ne moreš povsem oslepeti. Izgubiš branje, centralni vid, ne moreš pa toliko izgubiti vida, da ne bi mogel sam funkcionirati. V zadnjih desetih letih se je veliko spremenilo in se še izboljšuje. Pomembna sta pravočasna diagnostika in ukrepanje. Pa tudi zdravo življenje. Kajenje, povišan sladkor, visok pritisk … pospešijo okvaro žil in s tem okvaro rumene pege. Antioksidanti, cink, selen, vitamin C pa varujejo mrežnico, tudi rumeno pego.«

Starost ni ovira

»Leta niso nikoli meja. Starost ni razlog, da katerega od posegov ne bi mogli opraviti,« pravi na vprašanje, ali so pacientova leta kdaj razlog, da nečesa ne naredijo. »Lahko pa obstaja medicinski razlog ali kakšna okvara od prej, zato operacija v nekem trenutku ni smiselna. Pravočasna diagnostika morebitnih okvar je zelo pomembna, da lahko pacientu najprej pomagamo z odpravo, nato pa skupaj sprejmemo odločitev o metodi odprave dioptrije, ki je zanj najustreznejša.« 

Ker operirajo tudi ljudi z napotnico, se seveda postavlja vprašanje čakalnih dob. »Seveda so se čakalne dobe povsod podaljšale, tudi na okulistiki. Triažiranje je velik izziv. Glavni kriterij je odstotek vida, ki ga pacient še ima – slabše ko vidi, bolj prednostno ga obravnavamo. Nekdo, ki ima 70, 80 odstotkov vida in s tem dokaj normalno funkcionira, ne bo obravnavan pred nekom, ki vidi samo deset odstotkov in skoraj ne more več sam opravljati osnovnih vsakdanjih opravil.«

Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 28. 02. 2023. Spletna izdaja je na voljo TUKAJ.

revija Jana
Vabljeni k branju nove številke revije Jana.

Zanimivosti

cistilnica-novak04
Zanimivosti

Oblačilom in preprogam se splača privoščiti pravo nego

Klic dobrote 2023_Bernarda Žarn in Jure Sešek
Klic dobrote 2024

Dobrodelni koncert za pomoč družinam v stiski

leteči tigri
Claire Lee Chennault

Leteči tigri so rešili Kitajsko

_DSC5241
Zanimivosti

Huawei predstavil nove pametne ure in pojasnil pomen zabeleženih podatkov

20241028_100059_100551
Zanimivosti

Kaj je tako posebnega pri Huawei napravah, da Ciril Komotar ne more brez njih?

gus
3400 kilometrov v napačno smer

Kraljevi pingvin Gus močno zataval s svoje domovine na Antarktiki