Že več mesecev hodim od zdravnika do zdravnika zaradi bolečin na koži, brnenja v ušesih, včasih imam tudi hude vrtoglavice. Glede na izvide je vse v mejah normale, moje življenje pa je vse prej kot normalno. Sodu je izbilo dno, ko mi je zdravnica predpisala »nekaj malega« za pomiritev; češ če ne vedo, kaj je z menoj, se mi je zmešalo. Potem sem se odpravila k bioresonančni terapevtki in ta mi je ugotovila preobčutljivost za elektromagnetni smog. Ker se mi je diagnoza zdela malo čudna, sem šla še k drugi. In ta je ugotovila enako. Ne vem, kako me je to doletelo. V naši hiši najmanj uporabljam mobilni telefon in wi-fi. Otroci se šalijo, da »to je zato, ker nisem dovolj na računalniku. Poglej nas – mi smo za to že imuni.« Razmišljam po kmečko – če sem to nekje »staknila«, se verjetno tega lahko tudi rešim? Zagotovo nisem bila vse življenje občutljiva za tega hudiča. Zato vas sprašujem, ali in kako lahko zmanjšam to svojo preobčutljivost. Vaše nasvete zelo spoštujem, zato vam pišem. Upam, da mi boste lahko pomagali. Vaša zvesta bralka Ema D.
Za preobčutljivost za elektromagnetni smog večina verjetno še ni slišala. Vsak dan pa dobivam e-pošto, v kateri ljudje opisujejo glavobole, vse večje težave s spancem, padec kognitivnih sposobnosti, utrujenost, bolečine v telesu, na koži, v zobovju ... Verjetno bi večini postavili enako diagnozo – preobčutljivost za elektromagnetni smog (EMS).
Od kod se je vzel EMS? Terapevti, s katerimi se pogovarjamo v informacijskem središču Zazdravje.net, opažajo, da so obremenitve z njim močno narasle v zadnjih treh do štirih letih. Torej lahko ugibamo, da je k temu največ prispeval razmah brezžičnega interneta, ki je količino časa, ki ga ljudje prebijejo s telefonom v rokah, več kot podeseteril. Telefon smo včasih uporabljali za pogovore in pošiljanje sporočil, danes pa z njim dostopamo do spleta, si izmenjujemo podatke, spremljamo vreme, družbena omrežja, urejamo bančna in druga opravila ... Skratka – telefoni so nonstop aktivni in nas nonstop obsevajo.
Ker gre za mikrovalovno sevanje, ki vpliva na vsa tkiva, v katerih je voda (predvsem možgane, kri, limfo in sklepne tekočine), ima naš imunski sistem vse več dela s popravljanjem poškodb, ki jih mikrovalovi povzročajo. Dokazano je namreč, da EMS poškoduje naš DNK, škoduje normalni reprodukciji celic, otežuje normalno regeneracijo, ruši hormonsko sliko in še bi lahko naštevali. Da ne bi mislili, da gre za kakšne alternativne ugotovitve, naj spomnim, da je tudi Svetovna zdravstvena organizacija EMS uvrstila v kategorijo potencialnih kancerogenov in svari pred povezavo tovrstnih sevanj ter nekaterimi oblikami raka možganov.
Dr. Pall pa je po pregledu tisočerih študij natančno opisal mehanizme delovanja EMS na naše telo in ugotovil osem vrst poškodb. Poročilo v slovenskem jeziku je dostopno na www.zaslovenijobrez5g.si.
Zakaj nenadoma? Elektromagnetni smog deluje kumulativno. Podobno kot pri težkih kovinah in nekaterih kemikalijah učinki niso sorazmerni obremenitvi. Dokler je telo zmožno shajati s težavo, na zunaj niti ne opazimo, da bi bilo kaj narobe. Zato je najstniku težko razložiti, zakaj vrečka slanega čipsa ali bonbonov ni dobra za njegovo zdravje. On v tistem trenutku res ne čuti nobene težave, zato sklepa, da je to zanj dobra izbira. Če mu kaj rečete, ponavadi slišite, »vidiš, da mi nič ni«. Podobno je z EMS – na začetku nam na videz nič ni. Celo naši znanstveniki (posebej če so povezani z industrijo, ki s tovrstnimi tehnologijami ustvarja dobičke) trdijo, da gre za neškodljivo sevanje, ki se ne nalaga v telesu in je torej varno.
Zgodba je zelo podobna škodljivosti tobaka. Enaki prijemi, ki jih je uporabljala tobačna industrija s ciljem, da za nekaj desetletij zamakne spoznanja o rakotvornosti tobaka, se danes uporabljajo za promocijo mikrovalovnih tehnologij. Angažirani so celo isti strokovnjaki! Izvajajo se enaki pritiski na medije in naročajo številne študije, da bi preglasili raziskave, ki so neugodne za industrijo, zakonodajalce pa prepričujejo, da še ni »zanesljivih dokazov o škodljivosti«.
Kljub temu da so sodobne mikrovalovne tehnologije lahko zelo škodljive za zdravje, pogubne za reprodukcijo in uničujoče za psiho (ustvarjajo enako odvisnost kot alkohol in droge), večina nanje še vedno gleda kot na tehnološki napredek, ki mu moramo slediti, če želimo preživeti. Pa je ravno nasprotno, če hočemo preživeti, se bomo morali ustaviti in premisliti, koliko so vse te »igrače«, ki nam jih vsiljujejo, res varne in koliko nam zares koristijo.
In tako kot raka ni povzročila tista zadnja cigareta, ki jo je nekdo pokadil, tudi težave, ki jih opisujete, izbruhnejo na površje, ko je celotno zdravstveno stanje že precej zamajano. Zato v takšnem stanju že najmanjša obremenitev povzroča nesorazmerne bolečine, glavobole, vrtoglavice in druge simptome, ki jih opisujete. Drugi, ki pa še niso prišli do »točke zloma«, se vam mogoče posmehujejo in mislijo, da si izmišljate. Verjemite mi, da je tovrstna preobčutljivost resnično blagoslov, saj vas prisili k ukrepanju. Tisti, ki mu ves čas »ni bilo nič«, pa nenadoma v zadnji fazi raka konča na onkologiji, bi raje videl, da bi mu telo pravočasno pokazalo, da mora ukrepati.
Več v reviji Zarja Jana št. 50, 10. 12. 2019
