Zaradi dela prevozim veliko kilometrov. Zase menim, da sem zdrav, pa vendar opažam, da se po daljši vožnji počutim totalno izčrpano. Že po dveh urah me začne boleti glava in komaj zlezem s sedeža. Ali je to od te nove tehnologije (v podjetju so mi dali nov avto), od mobitela ali se preprosto staram?

Robert K.

Avtomobili so postali podaljšek naših teles. Veliko ljudi v njih preživi več časa kot na odprtem. Že vožnja na delo in nazaj mnogim vzame skoraj dve uri življenja, zato vplivi, ki jih imajo avtomobili na naše zdravje, sploh niso zanemarljivi.

Kako vožnja ustvarja stres?  V avtu se dogaja veliko, kar je stres za naše telo, pa se tega mogoče ne zavedamo. Že sedenje v prisilni drži, ko so noge in roke nenehno napete, ustvarja napetost v hrbtenici in kolkih.

Spremljanje dogajanja na cesti, posebej ob vse večji količini »norcev«, ki vas prehitevajo po levi in desni, pa drži telo v stresnem stanju, ki se s hitrostjo le povečuje. Telo je med vožnjo nenehno na preži. Ali bo tovornjakar začel prehitevati in me mogoče ne vidi v slepem kotu? Ali se bo od nikoder prikazal motorist in prehiteval po desni? Ali bo za slepim ovinkom na moj pas priletel norec, ki prehiteva počasen traktor? Bo na naših »čudovito vzdrževanih cestah« luknja, v kateri mi bo ostalo kolo, če je ne bom pravočasno opazila? Vse to naš »procesor« v glavi nenehno obdeluje, zato je med vožnjo, četudi v njej uživate, količina izločenih stresnih hormonov vedno veliko višja, kot če se sprehajate. Stres pa kuri našo energijo in požira dragocena hranila.

Vožnja povzroča dehidracijo. Že zaradi povečanega nastajanja stresnih hormonov telo dehidrira. Kadar pa je v avtu vklopljeno gretje ali klima, se izsuševanje le pospeši. Verjetno sami opažate, da skoraj ni dneva, ko se lahko vozimo brez klime in gretja. Iz zime smo prestopili v poletje in do včeraj mrzla pločevina je takoj razgreta. Kadar sedemo v avto, v katerem je 60 stopinj, je to za telo velik šok. Potem prižgemo klimo na vso moč, da čim prej znižamo temperaturo, kar je še večji šok. V petih minutah torej temperaturo spremenimo za 30–40 stopinj, hkrati pa dramatično spremenimo tudi vlažnost zraka. Klima namreč deluje tako, da odvzema vlago iz kabine, kar pomeni, da jo pospešeno odvzema tudi iz naših teles. V praksi to pomeni, da je naše telo kot jabolčni krhelj v sušilniku. Že v pol ure lahko izgubimo liter tekočine, to pa spravi telo v dodaten stres, ki pokuri še več energije, in začarani krog je sklenjen.

Parkiranje v senci, v garaži ali dvojna streha (npr. kovček na strehi), alu odbojniki na vetrobranskem steklu … zelo zmanjšajo temperaturno razliko, ki nastane v kabini, in je potem tudi hlajenje razgrete pločevine veliko lažje in za telo manj stresno. Če to ni možno, se navadite, da odprete okna in vrata avtomobila ter počakate minuto ali dve, preden sedete v avto. Prihranili boste ne le gorivo (ki poganja klimo), temveč predvsem »lastno gorivo«.

Kavni začarani krog. Dehidracija povzroča utrujenost, utrujenost povzroča padec koncentracije, ta pa nas navede na misel, da potrebujemo kavo, ki dehidracijo le okrepi. Navadite se, da je v avtu vaša glavna tekočina voda, voda z nekaj slanice, limonada s slanico ... To so pijače, ki hitro nadomestijo izgubljeno vodo in elektrolite – zato so tudi najboljše poživilo in sredstvo proti glavobolu. V avtu imam vedno plastično stekleničko (0,3 dl) raztopljene slanice. Ko začutim znake utrujenosti ali dehidracije, jo lahko dodam v vsako kupljeno vodo ali sok in je učinek skoraj takojšen. Preizkusite!

Kemične zastrupitve v avtomobilih. Nov avto »zelo diši po novem«. V praksi to pomeni, da kopica plastičnih materialov in lepil pospešeno izhlapeva in smo jih prisiljeni vdihavati. Strokovnjaki opozarjajo, da v novem avtu količine kancerogenih, mutagenih in živčevju nevarnih snovi dosežejo šokantno visoke koncentracije, kar lahko zelo vpliva na naše zdravje, koncentracijo in počutje.

Že tako škodljive koncentracije se pomnožijo, če je avto dlje zaprt in se zrak v njem segreje. Eden pomembnih ukrepov za zmanjšanje kemične obremenitve je, da avto VEDNO, preden sedete vanj, prezračite. Navadite se, da je vaša prva poteza v avtu odpiranje vseh oken, da se zrak temeljito zamenja – šele potem vklopite klimo ali gretje.

Zaželeno je, da pri novih avtih takšen ukrep – temeljito zračenje – ponovite vsakih 15–30 minut. Zagotovo boste opazili, kako vas svež zrak osveži. To vam hkrati pokaže, kako zelo vas zatohel in s kemičnimi snovmi obremenjen zrak hitro utrudi.

Sodobna tehnologija škoduje možganom. Novi avti imajo vse več elektronike. Ali ste vedeli, da je v vašem jeklenem konjičku vgrajeno štiri kilometre različnih kablov? Ker je avto po svoji obliki Faradayeva kletka, je zavarovan denimo pred tem udarom strele. Hkrati pa je proces nasproten, elektrosmog, ki nastaja v kletki, ostaja v njej ujet. V novih avtih je vse polno zaslonov, senzorjev, kamer, elektronsko krmiljenih funkcij …, v zadnjem času pa je »glavni hit« vse več brezžične tehnologije. Wi-fi in brezžično polnjenje telefonov sta le dve med zadnjimi iznajdbami, s katerimi se novi lastniki radi pohvalijo, ne zavedajoč se, da »plačilo« za takšne dosežke šele pride.

Posebej v državah, kjer standard omogoča, da se po cestah vozi vse več takšnih avtomobilov, opažajo hitro naraščanje glavobolov in drugih težav. To je tudi spodbudilo nemške raziskovalce, da so testirali, kako sodobna tehnologije vpliva na organizem in še posebej na naše možgane. Ker slika pove več kot tisoč besed, je najbolje, da si videoposnetek tega testa ogledate sami. Dosegljiv je na https://www.rtl.de/cms/kopfschmerzen-im-auto-woher-kommt-das-4131633.html.

Če pa na kratko povzamem vsebino, so naredili naslednje: voznika, zdravnika po izobrazbi, so priklopili na naprave za merjenje aktivnosti možganov, srca in mišic. Najprej so izmerili vse vrednosti pred vožnjo in vse so bile običajne za zdravega človeka.

Ko je voznik prižgal motor, so se že pokazale prve spremembe v delovanju možganov – postali so aktivnejši, kot bi morali biti.

Prvo obremenjujočo spremembo so zaznali ob vklopu klimatske naprave. Prava drama v možganih pa se je začela, ko je voznik opravil telefonski klic. Naprave so pokazale, da je prišlo do nenormalno povečane aktivnosti v vseh predelih možganov, kar lahko vpliva na koncentracijo in vozne sposobnosti voznika.

Raziskovalce pa je najbolj šokiralo, kaj se je zgodilo ob vključitvi tehnologije WLAN (wi-fi). Takrat so možgani testiranega voznika v zelo kratkem času dobesedno ponoreli. Ob vsem tem avta sploh ni zapeljal na cesto!

Aparat EEG je torej pokazal jasno obremenitev možganov, čeprav se vožnja sploh še ni začela in je avto še vedno stal na mestu. Raziskovalci so tako ugotovili, da uporaba sodobnih tehnologij v avtomobilu izredno neugodno vpliva na možgane voznika. Ti trpijo enako, kot če bi bili izpostavljeni velikemu stresu. 

Meritve so nato izvedli tudi med vožnjo in ugotovili, da klimatska naprava, bluetooth in WLAN možganom takrat naredijo znatno več škode kot v mirovanju. Težava je v tem, da voznik vseh teh vplivov tehnologij ne občuti neposredno in se posledic zato tudi ne zaveda. 

Raziskovalci so prišli do sklepa, da dolgotrajna vožnja lahko izzove simptome, podobne izgorelosti, izčrpanosti, utrujenosti. To povečuje verjetnost za glavobole in težave s spanjem.

Zato je dobro v avtu izklopiti vsaj to, kar lahko, oziroma takšno tehnologijo uporabiti res le takrat, ko jo nujno potrebujemo.

Več v Zarji št. 23, 5. 6. 2018