Tudi mi smo pisali o viku in kriku, ki so ga zagnali po svetu ob odkritju mutirane bakterije E.coli, odporne proti zadnjemu obrambnemu antibiotiku, ki ga ima medicina še na voljo (kolistin). Pa so razmere res tako črne? Ne, zdrav človek lahko premaga (vsako) okužbo!
Američanka, ki je zbolela, naj bi jedla okuženo svinjsko meso, zato strokovnjaki menijo, da je mutirana bakterija prišla z živali. Nekaj podobnega so ugotavljali Kitajci, ki so spremenjeno bakterijo prav tako zasledili na prašičjih farmah. E.coli je zelo pogosta bakterija. Vsak jo ima v črevesju. Kadar pa se pretirano namnoži, lahko človek zboli. Najpogostejša posledica je vnetje sečil. Toda v teh primerih gre za »normalne« seve bakterije. Kadar pa gre za spremenjeno bakterijo, ji običajna zdravila niso kos. Takrat bodo zdravniki iskali druge možnosti za zdravljenje. Tudi sevi se lahko spreminjajo, da jih je vse več in da je več različnih. Ta bakterija ima namreč v sebi gen (imenujejo ga MCR-1), ki je na takem mestu, da si zlahka zamenja genetski material z drugim mikrobom. Drugače povedano, ta gen ji omogoča, da se hitro spremeni in prilagodi na nove okoliščine. Znanstveniki pravijo, da so mikrobi vedno vsaj en korak pred nami. Britanci so zato bolnike že prosili, naj postanejo »varuhi antibiotikov« in dobro premislijo, preden zdravnika prosijo, naj jim jih predpiše. Posebej nevarne so okužbe z bakterijo Pseudomonas aeruginosa, ki povzroča bolnišnične okužbe z zastrupitvijo krvi (sepso). Pri zdravih ljudeh se razvije le blaga bolezen, pri drugih, ki pa so že bolni, je lahko okužba usodna.
Kako naj se zavarujemo? Znanstveniki kljub vsemu menijo, da se ne bi smeli bati. Le kako, ko pa so vse napovedi črne? Ne le da nam vsako leto pripovedujejo, kako veliko spremenjenih virusov kroži naokrog, da vsako leto za prehladnimi okužbami (pa tudi črevesne so čedalje pogostejše) zboli veliko ljudi, ki si zlepa ne opomorejo, temveč naj bi se zdaj razvila še neka superbakterija, proti kateri nimamo obrambe? Tisto, kar človeštvo ves čas pozablja, je, da imamo najboljšo obrambo v sebi. Zdrav človek lahko premaga okužbo. Čim pa je telo obremenjeno z vsemi mogočimi strupi (česar se večinoma ne zavedamo), imunski sistem tega ne zmore več. A tudi superbakteriji bomo kos, če se pripravimo nanjo. Strokovnjaki z ameriškega Harvarda pravijo, da imunski sistem ni le en sistem v telesu, temveč je to skoraj celo človeško telo. Da dobro deluje, je torej potrebno ravnovesje v delovanju vseh sistemov. O tem danes sicer še ne vemo vsega, jasno pa je, da zdravo življenje pomeni boljšo odpornost proti boleznim. Recept poznamo: zdrava hrana, veliko gibanja, dovolj spanja, malo stresa ... Kaj konkretno pa še lahko storimo?
Več v Zarji št. 25, 21. 7. 2016
