- Kaj svetujete staršem, ki otrokovim željam pogosto popustijo in jim kupijo želene igrače, čeprav jih ti ob že tako polnih predalih igrač sploh ne potrebujejo?
Starši morajo razumeti, da majhen otrok ni v obdobju, ko se lahko nadzira. Z njim upravljajo njegove želje. Ko jih otrok zadovolji, se počuti prijetno, kadar jih ne, pa neprijetno. Zato otrok poistoveti ljubezen in izpolnjevanje želja. Vsak majhen otrok logično razmišlja: »Če me imaš rad, mi boš izpolnil željo. Če mi želje ne izpolniš, me ne maraš.« Zanj je najpomembnejše, ali ga ima mama rada ali ne. Zato se odziva dramatično, kadar mu mama ali druga ljubljena oseba ne izpolni želje. Rešitev je, da otrok preseže to miselnost in ugotovi, da obstaja razlika med njim in njegovimi željami. Da ga ima mama rada, čeprav ne mara neke njegove želje. Ampak otroci stežka spreminjajo to logiko. Mama preprosto otroku ne sme izpolniti nekaterih želja. Pri tem mora biti pripravljena na to, da otrok tega ne bo razumel. Otroku bo prav ta občutek pomagal, da se bo podredil zahtevam staršev.
- Kako naj starši otroku pokažejo, da ga imajo radi?
Otrok potrebuje občutek, da je ljubljen, da so starši poleg njega in da je ta ljubezen stabilna, da je ne bo izgubil. To pomeni, da otroku delamo to, kar on razume kot ljubezen: da ga stisnemo v naročje, ga pobožamo, ljubkujemo, pohvalimo, mu dajemo poklone, izpolnimo kakšno željo. Pomembno je, da starši otroka pohvalijo kot osebo, mu govorijo, da je dober, lep, zdrav, sposoben, nadarjen. Nikoli ni mogoče dati preveč ljubezni in ta tudi ne more nikogar pokvariti. Če otroka pohvalimo, mu pomagamo, da ustvari pozitivno sliko o sebi, ki je življenjski kapital.
- Štiriletna deklica za seboj noče pospraviti igrač niti noče sodelovati pri družinskih opravilih, ki so zanjo primerna. Kako otroka naučiti redoljubnosti?
Vedenje te deklice je naravno. Vsi otroci se radi igrajo, ne marajo pa pospravljati igrač za sabo. Delo je neprijetno, zato se mu otroci izogibajo. Starši morajo vedeti, da morajo to od otroka zahtevati in ga naučiti, kako se to naredi, ter ga za to pohvaliti. Pri tem morajo biti sistematični. Tako bo otrok razvil drugačne navade in ne bo mu več neprijetno. Nasprotno, neprijetno se bo počutil le, če ne bo naredil tistega, kar se je navadil. Staršem se bo zato sistematično vztrajanje pri tem, da otrok nekaj naredi, pozneje obrestovalo.
- Nekajletni deček se ob kritiki staršev, da nečesa ni naredil v redu, zapre vase in kuha trmo. Kako morajo ravnati starši, da se bo pravilneje odzval?
Kadar kritiziramo in kaznujemo, od otroka zahtevamo, da se podredi. V besedi »podredi« je koren red. Odrasli torej kot avtoriteta predpisujemo red, v katerega se mora otrok, ki je nemočen in odvisen, vklopiti. Starši moramo razumeti, da se bo otrok počutil nezadovoljnega, tako kot odrasli, kadar moramo narediti kaj, kar nam ni všeč. Otroku pomagamo, da bo prešel to fazo, tako da mu jasno pokažemo ljubezen in mu takrat, ko je treba, jasno pokažemo, da je njegovo vedenje nesprejemljivo. Čez čas se bo otrok naučil, da ga imamo radi tudi takrat, kadar ga kritiziramo ali kaznujemo. Nova formula vzgoje je dajanje otrokom veliko ljubezni, a tudi kaznovanje, kadar je to potrebno.
Več v novi Jani, št. 38, 22.9.2009
