Čeprav Mira že več kot tri desetletja vztraja v isti službi, kljub stresu še vedno z veseljem hodi na delo. »Delo bom precej pogrešala, čeprav se nekako vse vrti okrog denarja. Krčenje pravic in nezadovoljstvo v družbi se kaže tudi v čakalnicah, čeprav se vsi trudimo po najboljših močeh. Ko sem začenjala službo, je bilo vse bolj sproščeno, manj pritiskov, čeprav smo tudi takrat veliko delali. Pri nas v bolnišnici imamo srečo, da imamo direktorico, ki stvari pelje v pozitivno smer, čeprav je pri tem veliko težav,« je bila iskrena. V bolnišnico je prišla delat po poroki in bo vztrajala do upokojitve. Načrtov ji ne manjka. Namerava se posvetiti ekološkemu kmetovanju, želi si njivo, na kateri bi pridelovala zelenjavo. Njena druga velika želja je za zdaj še neuresničljiva, a vztrajna, kot je, bo že našla način, kako bo to izpeljala. »Rada bi imela penzion oziroma zavetišče za konje, ki odslužijo delo pri policiji. Konji dolgo predano služijo in po mojem mnenju si zaslužijo mirno in lepo starost. Za zdaj še ne vem, kako bo to združljivo s pokojnino,« je realna. Precej bolj realni so njeni načrti, da bi pomagala starejšim ljudem, ki jih je v družbi vse več. Opravila je usposabljanje za socialno negovalko in za to prejela certifikat. »Ker smo starajoči se narod, nas čaka še veliko dela,« kaže na pripravljenost pomagati drugim.
Mira je tudi ponosna mama 32-letne hčere, ki je diplomirala na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem. »Na žalost je trenutno brezposelna. Kot vsaka mama bom srečna, ko bo našla službo in bila zadovoljna s svojim življenjem. Za zdaj še ne kaže, da bom kmalu babica, a se bo že obrnilo,« ne izgubi optimizma ta pokončna ženska, ki je ločena od leta 1985, in je, kot pravi malce v šali, še bolj pa zares, prestala vse tegobe samohranilke. Optimistka se pač nikoli ne preda. Dušo si spočije med vrtnarjenjem, rada pa pokuka k ostarelim staršem. »Razpeta sem med Trbovljami, kjer imam službo, Dolenjsko, kjer stanujem, in Laškim, kjer je moja hči. Avto je moj dober prijatelj,« se je še zasmejala za konec.

Nasvet frizerke in mojstrice ličenja:
»Frizerja obiščem dvakrat na leto, da me pobarva in postriže. Ker imam dolge lase, mi to zadostuje,« je bila iskrena Mira, ki je na preobrazbo prišla z zelo svetlimi dolgimi lasmi. Frizerka Anja je kar predla od ugodja, ko si je s škarjami lahko dala duška. Lase ji je skrajšala za dvajset centimetrov. Rahlo ji je spremenila barvo las, svetlo je popestrila s toplimi rjavimi prameni, ki so se izmenjevali s svetlejšimi. Postrigla jo je stopničasto. Naredila ji je takšno pričesko, da jo bo zlahka oblikovala doma. Za fotografiranje jo je s prsti rahlo razmršila.
Mojstrica ličenja Manca je Miri na začetku ličenja nanesla precej tekoče podlage. Izbrala je takšno strukturo, ki dobro prekriva. Oči ji je najprej poudarila z rjavim kajalom, nato pa  na veke nanesla senčila v pastelnih zemeljskih odtenkih. Z rdečkasto šminko je dosegla kontrast na obrazu, usta pa je na koncu poudarila še s prozornim bleščilom.

Več v Jani št. 8/ 2012

Tekst: Andreja Comino andreja.comino@kratermedia.si
Foto:   Mateja Jordović Potočnik
Ličenje:   Manca Maselj
Kozmetika: Keune
Stilistka: Nana Sojer

Pričeska:  Anja Jerman za Frizerstvo Jasna, Jasna Javor, s. p., Ul. Gradnikove Brigade 8, Ljubljana
Oblačila in nakit: Stefanel, Emporium, Lunca