Najboljši del vrtnarjenja je domača zelenjava na krožniku!

Za Boštjana Romiha, priljubljenega televizijskega voditelja, in njegovo ženo Laro, arhitektko, je bila selitev iz mesta na podeželje svojevrstna življenjska prelomnica.

Približali so se naravi, odkrili prednosti življenja v mirnem okolju ter bližino narave in gozda. Čeprav sprva to ni bilo načrtovano, sta odkrila tudi čar vrtnarjenja. »Ne tepeva se, kateri bo več delal na vrtu,« priznava Boštjan, »a domač pridelek na krožniku je nekaj enkratnega!«

Čudovita družinska hiša v vasi nad Grosupljem, kjer živita zakonca Romih s svojimi tremi otroki, z vsako podrobnostjo kar sama govori o tem, da v njej živi zadovoljna mlada družina. Videti je svetla in prostorna, pred njo je velika trata, ob češnji na robu trate stoji kotiček z otroškimi igrali. Še ena čudovita stvar: razgled! S trate pred hišo je mogoče videti na Krim, okoliške hribe in bližnje gozdove. »Odkar živimo tu, smo bližje gozdu in naravi, to je pripomoglo, da smo jo začeli doživljati intenzivneje. Moji sprehodi s psom skozi gozd mi skupaj z letnimi časi ponujajo zavedanje, kako se vse spreminja. Zelo močno in zelo rad to doživljam,« pravi Boštjan, ki rad tudi kolesari in se ukvarja s športom.

Vrt je postal pomemben z leti. Za hišo so si Romihovi uredili nekaj gred pridelovalnega vrta. »Ko sva načrtovala in gradila hišo, je bil v okviru zunanje ureditve vrt za naju zadnja stvar. Še pred petimi ali šestimi leti sva nanj gledala povsem drugače kot danes. Takrat so nama starši in prijatelji prizanesljivo rekli, da bova že prišla za njimi in bo vrt za naju postal pomemben.«

In zdaj je res tako. »Kot vidite, je vrt odmerjen, urejen in mislim, da je skoraj že premajhen.« Boštjan in Lara sta se z njim spoprijela brez velikih izkušenj. Njuni starši so sicer imeli vrt, a njiju med odraščanjem to ni prevzelo. Vse dokler se niso preselili v vas, kjer živijo tudi njihovi prijatelji. »Včasih smo se veliko družili, zdaj smo še sosedje. Zaradi njih smo se pravzaprav preselili. In tudi glede vrtnarjenja so pred nami, ves čas se učimo od njih. Vse tradicionalne tehnike sta naša prijatelja že predelala. Saj veste, to sta tiste vrste človeka, ki jim zraste vse, kar posadita ali posejeta, in povrh vsega to deluje še blazno enostavno,« pove Boštjan. »Ko pa sam poskusiš, se zafrustriraš …«

Larini zeleni prsti. »v resnici marsikaj kopiramo od sosedov. Tudi zastirko, ki smo jo na vrt dali čez zimo, smo povzeli po njihovem nasvetu. Na ta način sva preskočila kar nekaj lekcij osnov vrtnarjenja, saj sva le posnemala in poslušala izkušenejše od naju.«

Vrt je v zgodnji pomladi pokrit s slamnato zastirko, a je v večjem delu že prekopan, obdelan in posejan. Plast slame zemljo greje kot odeja, pozneje pa zadržuje vlago, ohranja zelenjavo čisto in preprečuje razvoj plevela.

Čeprav o sebi pravita, da sta vrtnarska začetnika, imata za sabo že nekaj uspešnih sezon. »Kar precej smo že pridelali: lani smo bili na dopustu, ko je vrt zahteval več dela, zato pridelek ni bil kaj posebnega, a prejšnji dve leti smo imeli veliko domače zelenjave. Domačini so nam povedali, da paradižnik v teh krajih ne uspeva najbolje, jaz pa sem ga vseeno posadila in je čudovito obrodil. Očitno so bili spet na delu moji zeleni prsti,« nasmejano pravi Lara.

Boštjan in Lara sta zelo zasedena z delom in družino, tako da se vrtnarjenju ne posvečata veliko. »Ne tepeva se, kateri bo prvi v vrtu.« Zato sta se tudi navdušila nad zastirko, saj so jima zagotovili, da bo pletja in s tem tudi dela manj. A vrt daje veliko užitka, ko pridelek pride v kuhinjo. »To se nama res zdi dragoceno!« pove Boštjan. Prihranjen jim je kak odhod na tržnico, veliko zelenjave si izmenjajo še s sosedi. »Saj veste, ko je čas solate, jo imamo vsi hkrati v izobilju.«

Dobra hrana, mir pri hiši. Lara zelo rada kuha, predvsem mediteranske jedi. »A v resnici ji uspe prav vse, česar se loti,« jo pohvali Boštjan. »Na daleč vidi recept, pa že ve, kako ga bo izboljšala.« Lara nasmejano: »Dokler je mož zadovoljen s hrano, je mir pri hiši.«

Še ena stvar, ki jo zakonca Romih poudarita: »Za nas je zelo pomembna ekološka naravnanost, ne le na vrtu, temveč tudi drugače, od ločevanja odpadkov naprej. Na vrtu je to že nekaj samoumevnega, zdi se nam pomembno, da je naša zelenjava pridelana brez umetnih gnojil in škropiv.«

Je vrt zanju sprostitev po napornem delu? »Povedano po pravici, boljša sprostitev je zame šport ali rekreacija. Mnogi mi pravijo, da pridejo leta, ko bo to postal vrt. Zdaj me po vrtnarjenju večkrat boli križ. A kot sem že rekel, je užitek ob domačem pridelku zelo velik! To je neprecenljivo! « pove Boštjan in skoraj kot opravičilo doda: »Zelo rad pa kosim travo!«

Trije otroci zakoncev Romih, ki so stari devet, šest in dve leti, so zdaj še premajhni, da bi kaj pomembnega prispevali k vrtnarjenju, a njihova ročna spretnost nakazuje, da se lahko iz njih razvije tudi kak vrtnarski talent, pravita starša.

Pomladanska opravila na vrtu in terasi

Po nasvetu prijateljev in izkušenih prijateljev je vrt pri Romihovih pokrit s slamnato zastirko. Pod njo so posejani prva solata, peteršilj in druge vrtnine. Del vrta sta namenila sadikam, ki jih bosta v naslednjih tednih še dopolnjevala.

Letos sta Boštjan in Lara prvič poskusila saditi semena na traku. Postopek je preprost in učinkovit, predvsem pa zelo praktičen. Trak, na katerega so pritrjena semena, je treba le položiti v plitvo brazdico zrahljane zemlje, ga zaliti s škropilnico in plitko zasuti z zemljo. »Hitro in preprosto,« je navdušen Boštjan. Na traku sta posejala rukolo in redkvico.

Pred hišo je na sončni legi veliko prostora za lonce z zelišči. Kuhinja je le nekaj korakov stran in Lara jih bo kmalu začela rezati za pripravo jedi. V glinene lonce sta z Boštjanom posadila baziliko. Semena na disku okrogle oblike so že pripravljena za sajenje v lonce, pripraviti je treba le drenažo, nasuti zemljo, jo zravnati in nanjo položiti disk. Ko je dobro namočen z vodo, ga le še prekrijemo z nekaj milimetri zemlje in semena začnejo kaliti!

Andreja Tomšič, svetovalka za vrtnarjenje

Prednosti semen na traku ali disku

Z biorazgradljivimi setvenimi trakovi in ploščami je setev vrtnin, zelišč in cvetlic preprostejša in tudi pravilnejša. Na ta način posevek ni pregost, kar vodi k večjemu pridelku in manjši obolelosti rastlin. Trak, ki je dolg 5 m, lahko razrežemo na različne dolžine, odvisno od dolžine vrstic. Setvene plošče namestimo v lončke, kar je primerno predvsem za vzgojo zelišč, ali pa jih damo v gredice in z njimi ustvarimo zanimive zelene otočke v vrtu.

Pri setvi s trakovi pripravimo gredico, naredimo plitve jarke in vanje položimo trakove. Razmik med vrsticami je odvisen od vrtnine, običajno pa je od 25 do 30 cm. Plošče položimo v lončke s prstjo na svetli okenski polici ali pa na gredico. Posevek nato poškropimo z vodo in plitvo zasujemo s prstjo ter skrbimo za zadostno vlago v tleh. Morebitne odvečne rastlinice zredčimo na razdaljo, ki je navedena na vrečici. Pridelki so večji kot pri setvi semena, saj je pogosto vzrok za slabe pridelke prav pregost posevek. Rastline, ki rastejo preblizu skupaj, so tudi občutljivejše za bolezni. Izbor semen je pester in raznolik, od solate, rukole, rdeče pese, redkvice in zelišč pa do cvetlic.