V tem trenutku je Washingtonu minus sedem stopinj in sprašujem se, zakaj nisem vnaprej preverila vremena. Ob volitvah na začetku novembra je sijalo sonce in drevesa so imela rdeče liste. Odločila sem se, da pridem še na žur ali morda cirkus ob ustoličenju Donalda Trumpa. Ob njegovem prvem ustoličenju januarja 2017 je Biblijo za prisego novega predsednika v rokah držala njegova Melania. Povita je bila v moder kostimček toplega videza in nosila enako sinje rokavice v debelini preproge. Dajala je videz, da jo zebe. Pomislim na njene predhodnice. So tudi one drgetale v mrazu? Kdo so bile?
Ameriški predsednik ima ceremonialno in izvršno funkcijo. »Ustanovitveni očetje« so se zgledovali po takratni britanski monarhiji, le da z omejenim stažem. Prva dama, družica, s tem postane del paketa.
V Britaniji ceremonija pripada kraljevi družini. Izvršilna oblast, kar je v bistvu uradniško delo, sodi v resor premierja s kabinetom. Zakonci britanskih premierk in premierjev, Thatcher, Major, May, Sunak itd., so bili praktično nevidni. Izjemi, Cherie Blair, se ambicija ni obnesla. Francija ima predsednika, ampak ko je Macron hotel svojo soprogo Brigitte opremiti s pisarno in tajnico, so se Francozi uprli. Gospa Macron hodi za soprogom in ne odpre ust.
V Združenih država imajo trenutno živih šest nekdanjih prvih dam: Hillary Clinton, Lauro Bush, Michelle Obama, Melanio Trump, Jill Biden. Po 20. januarju (mraz!) spet Melanio Trump. Vseh prvih dam od začetka do danes je bilo 54. Od tega 43 uradnih in 11 nadomestnih. Predsedniki vdovci so pritegnili sorodnice.
O prvih damah ZDA je ogromno literature – od prve prve dame naprej. Martha Washington, soproga prvega ameriškega predsednika (George Washington je predsedoval med 1789 in 1797), ni bila navdušena nad svojim položajem: »Počutim se bolj zapornik države kot karkoli drugega,« je napisala. Postavili so mi določene meje, ki se jih moram držati. (vir: Whitehouse.gov First families)
Skozi čas se je več prvih dam zapisalo v zgodovino kot pomembnejše ali vsaj enake svojim predsedniškim soprogom. Abigail Filmore (v Beli hiši med 1850 in 1853) je spodbujala izobraževanje, uvedla prostor za koncerte in Belo hišo opremila s klavirji.
Najpomembnejša med prvimi damami, Anna Eleanor Roosevelt, je bila političarka, diplomatka in aktivistka. Zaradi vojne je bila v Beli hiši več mandatov med 1933 in 1945. Po vojni je v Združenih narodih pridobila podporo za Univerzalno deklaracijo o človeških pravicah. Pozneje se je Betty Ford borila za žensko enakopravnost, glasno govorila o svojem raku, zatem pa v Kaliforniji odprla center za zdravljenje odvisnosti.
Zadnja na tistem seznamu je Melania Trump (prvo Trumpovo predsedovanje med 2017 in januarjem 2021). Po odhodu iz Bele hiše, pravi, je nacija ni sprejela v celoti: »Morda me nekateri ljudje gledajo le kot ženo predsednika, ampak stojim na lastnih nogah, samostojna. Mislim po svoje.« Za novo obdobje v Beli hiši pravi, da bo lažje, ker že pozna pravila igre. Se pa časi zanjo spreminjajo tudi drugače. Njena mama Amalija Knavs je umrla na začetku leta 2024. Njen sin Barron je na univerzi. Melanija je poslovna ženska. Njena linija nakita se prodaja na spletu. Mogoče išče nove izzive.
Z Urško premišljujeva o ustanovitvi Društva za spoštovanje Melanije Trump. Malo za šalo malo zares: »Kaj ni tudi naša?«
