Izjemno vas boli nepravičnost, najbolj pa vas mučijo v prvi vrsti prenizki dohodki, zdravje, zaskrbljeni ste za sočloveka – v najširšem smislu, ne samo za svoje bližnje. Tudi za naš jezik, naš planet. In kot poudarja sociologinja dr. Valerija Korošec, ki smo jo poprosili za komentar vaših stisk, pri odgovorih nikakor ne gre za egocentrizem prestrašenih starejših žensk. »V vseh teh pismih je viden velik altruizem, skrb za druge! Za skupnost slovenskega prebivalstva in človeštva nasploh.«
Naša anketa je dober vpogled v to, kaj tare ženske v Sloveniji, pripominja dr. Valerija Korošec, sociologinja, zaposlena v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, ki je za nas spregovorila v svojem imenu. »Ta šopek mnenj (odgovarjale so večinoma starejše ženske) lahko primerjamo s tem, kar razbiramo iz sodobnih mednarodnih raziskav. Podatki iz Eurobarometra (2024) kažejo, da so največje težave ljudi življenjski stroški, inflacija, strah za preživetje – to, kar čutijo ljudje v lastnem življenju. Takoj zatem je skrb za zdravje, zdravstveni sistem in pokojnine. Prav to se vidi tudi iz vaših podatkov in je precej močno izraženo. Lani je bilo v raziskavah prvič opaziti zaskrbljenost ljudi za naravo na osebni ravni in prav ta osebna zavzetost do tega je v pismih vaših bralk še bolj izrazita.«
Janine bralke so opozorile na to, o čemer lahko beremo v Razvojnem poročilu Umarja (2024), razlaga Korošec, in sicer da ženske pogosteje prevzemajo skrb za gospodinjstvo, otroke in starejše družinske člane. »To pa je ob veliki intenzivnosti dela in neprilagajanju delovnih mest starajoči se delovni sili eden od razlogov za veliko odsotnost z dela. S tem so povezani tako nižji dohodki kot utrujenost oziroma izčrpanost žensk, na kar so vaše bralke prav tako opozorile. Delo jih zasipava, še posebej ob skrbi za starejše. Ob tem je treba povedati, da ženskam ob rojstvu napovedo manj zdravih let kakor moškim – čeprav je pričakovana življenjska doba vsaj včasih bila daljša. Skrb za družino ženske izredno določa. Moški pa pogosteje poročajo, da zaradi dela družini ne morejo nameniti več časa. Čeprav je Slovenija ena izmed držav z najmanjšo razliko med moškimi in ženskami v stopnji delovne aktivnosti, pa vsa leta opažamo, da pri nas ženske opravijo več ur neplačanega dela v gospodinjstvu. Treba pa je povedati, da so po številu ur neplačanega dela slovenski moški med najboljšimi v EU.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 4. marec 2025.
