"Vse lepo in prav, varčevanje je hvalevredna vrlina in v današnjih časih nujno potrebna, če se ti ravno ne valja po predalnih nekaj deset tisoč evrov presežka, moj oče pa bo očitno to pripeljal do norosti. Oziroma smo že na njenem pragu. Takole je: oče, ki se bo čez dve leti upokojil, natančno preštudira vse reklame, popuste, kupone po dnevih, kje se kaj bolj splača, naštudirane ima vse posebne akcije po dnevih, in potem mora vsa družina letati od ene trgovine do druge, z enega konca mesta na drugega, če je kaj posebnega ali pa se odpre kakšen nov diskont – ponavadi so na dan odprtja pa sploh »super« popusti – je treba paziti še nato. Sam vsega ne zmore, zato smo, kot sem že napisala, v to prisiljeni vsi v družini. Zdaj me je začelo pa še skrbeti, ker moramo kupovati tudi stvari, ki jih ne potrebujemo, se pa »splačajo«, in se nam je začel v shrambi delati že zajeten kup živil, ki jim bo prej pretekel rok uporabe, kot jih bomo pojedli. Kar je pa seveda nasproten učinek varčevanja. Z mamo tudi razmišljava, da se bo ta obsedenost lahko poglobila, ko bo v pokoju. In še, če letamo z avti po vseh koncih mesta, se mi zdi, da ne privarčujemo ravno zelo veliko, ker goriva in amortizacijskih stroškov pa oče ne upošteva. To je bil namreč eden od argumentov, zakaj bi bilo dobro, da se akcij v trgovinah lotevamo, no, bolj varčno. Oče ne popušča, ampak vztraja pri svojem. Nam lahko priskočite na pomoč s kakšnim nasvetom, kako očeta obrzdati?"
Zala
Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 44, 29. oktober 2024.
