Mnenja

Ni mi vseeno: dražba

Majda Juvan / kolumna
22. 11. 2024, 08.00
Deli članek:

Človek bi pričakoval, da načelen politik, potem ko je pravnomočno obsojen, odstopi. A ne Janša. On je bolj po našem nekdanjem maršalu.

revija Jana
Majda Juvan

On sodišča in sodbe ne prizna. A stroške bo vseeno moral plačati. Čeprav, sodeč po javnih podatkih o plačah v njunih branžah, zakonca Janša skupno mesečno zaslužita vsaj kakšnih šest tisočakov, bo poskusil denar z dražbo nabrati med tistimi, ki imajo mnogo, mnogo manj kot onadva. Jaz vendarle upam, da bo dojel in nabrano dal v dobrodelne namene. Konec koncev gre za človeka, ki si želi ponovno postati predsednik slovenske vlade. Kot kdo? Kot ugleden politik? Gospod? Klošar?

Po povolilnih analizah sodeč, so Trumpa volili manj izobraženi in manj premožni. Kar je logično. Novi predsednik je prav njim marsikaj obljubil. S figo v žepu. Milijarde so se že na volilni dan stekale v žepe najbogatejših Američanov. Tudi v Trumpovega. Sicer pa je v glavnem žugal Evropi, Kitajski, Rusom ... Vse za to, da bo Amerika spet velika. Za obupane, razočarane, revne ne bo prav dosti. Povsod je tako.

Kitajska se dviga kot feniks iz pepela. Na kolena je spravila zaspano in vase zaverovano Evropo, pri marsičem prehiteva ZDA. Prednjači pri proizvodih in materialih za zeleni energetski prehod. Kaj to pomeni za nemško avtomobilsko industrijo, občutimo tudi pri nas. Kdo bi si še pred desetletjem mislil, da bodo politiki in gospodarstveniki za to, da bodo doma rešili kar se še rešiti da, v vrsti čakali na sprejem pri kitajskih politikih in poslovnežih. Tudi minister Han je bil tam. Kdo ve, ali ve, da je v času pred našim štetjem tam vladala dinastija Han. V njenem času so Kitajci izumili papir in kompas! Skratka, kitajski Hani se imajo s čim pohvaliti, ali se bo lahko tudi naš Han, bo povedal čas.

Kolumne rada pišem in berem. Kakšne zelo redno in z neizmerno zavistjo. Vedno in brez izjeme so to kolumne Zorane Baković. Ogromno ve in zna to zapisati. Če gre za Kitajsko, pa sploh. Ljudsko republiko Kitajsko z dekreti in trdo roko vodi komunistična partija. Takšna, ki je socialne razlike ne motijo. Kitajska ima pol milijona milijarderjev, milijardo tistih, ki živijo z manj kot 250 evri na mesec. In na desetine milijonov, ki živijo z dolarjem na dan! Slednje uradna politika taji. Gospodarski razvoj Kitajske poganjajo nove tehnologije, a tudi tisti – o njih je pisala Z. Baković – ki daleč od oči mednarodne javnosti delajo po načelu 9-9-6. Od devetih zjutraj do devetih zvečer, šest dni v tednu. Za pravico do odklopa tam gotovo še niso nikoli slišali.

Svet je sicer res en sam, a zdi se, da ga vsakdo vidi in razume po svoje. Ko je v Amsterdamu po nogometni tekmi prišlo do neposrednega spopada med izraelskimi navijači in privrženci Palestine, so se nemudoma oglasili tamkajšnji in tuji politiki. In kot po diktatu vsi po vrsti obsodili nasilje zagovornikov Palestine. Pa čeprav so izraelski nogometni huligani, preden je zares počilo, nekaj dni uničevali vse, kar je v Amsterdamu spominjalo na tam živeče Arabce. Pa čeprav tudi ti politiki, kot vsi mi, vsako jutro poslušajo poročila in berejo depeše o tem, koliko otrok in žensk je v Gazi, zdaj že tudi v Bejrutu in še kje, ponoči pobila izraelska vojska. Pa kaj! Judov, ki živijo po svetu, je upravičeno strah maščevanja, terorizma. Vseh Judov je od 12 do 14 milijonov. Res je, da so vplivni, skorajda praviloma premožni, a to, da je Arabcev več kot 300 milijonov, šteje.  

Kaj ko bi še politike, ki danes odločajo o svetovnem miru in vojnah, dali na dražbo? Bi jih kdo kupil? Se bojim, da bi se pobijali zanje. Vojne so dober posel.

Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 47, 19. november 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!