Morje še nikoli ni bilo tako toplo
Živko Dražin, ribič in lastnik podjetja Pepefiš, ki ponuja različne morske dobrote, iz Kaštela: »Za nas ribiče je veliko slabše. Trlje skoraj ni več, hobotnic je zelo malo, pa še manjše so kot običajno, tako kot tudi druge ribe, ki jih ulovimo. Zdaj bi bil čas za ušate, a jih tudi ni … Ulov je veliko slabši kot lani, po moji oceni vsaj 30 odstotkov slabše. V Kaštelanskem zalivu (med Splitom in Trogirjem, op. a.) je bilo pred 20 leti toliko sardel, kolikor si jih hotel. In vse si lahko prodal. Zdaj pa jih ni, poleg tega se ne proda več toliko rib kot prej. Ljudje raje kupujejo v trgovinah zamrznjene. Prišlo je do tega, da mali ribič ne more preživeti, saj je treba v veliko globlje vode, kar pomeni, da potrebuješ veliko večje ladje … Le če delaš res veliko, z veliko ladjo, da loviš tune, bi se izplačalo. Morje še nikoli ni bilo tako toplo, kot je letos. Zato se ribe ne drstijo. Vsi ribiči se bojimo, kaj bo naslednje leto in naprej. Nekoč si povsod celo kar z roko ujel hobotnico, zdaj pa je sploh ni. Še pred desetimi leti je bilo čisto drugače! Po mojem bi morali dve leti prepovedati ribolov, da se ribe obnovijo. Ampak kako bi si to privoščili …«
***
Mediteranskega plažnega turizma kmalu ne bo več!
Jurica Pavičič, novinar in pisatelj, velik poznavalec hrvaškega turizma, Splitčan: »Letos ni drastično drugače, je pa več kot očitno, kaj se dogaja. Vse je vroče, vročina je vse bolj zgodnja, temperature so vse višje, še posebej konec junija in v začetku julija. To povzroča že infrastrukturne težave, kar ste lahko videli pred dnevi, ko je prišlo do kolapsa elektromreže v Dalmaciji, Črni gori in BiH. Razlog je očitno enormno število turistov v kombinaciji z vročino. To je očiten primer nevzdržnega turizma. Večkrat sem že pisal o tem, da klasični mediteranski plažni turizem po mojem po letu 2030 ne bo več obstajal. To ne pomeni, da v Hrvaški ne bo več turizma. Vedno bodo ljudje, ki bodo želeli videti Split in Dubrovnik, ali bodo želeli topel marčevski dan preživeti v Istri. Ampak vrsta jadranskih mest, od Rabca do Makarske ali Budve, katerih razvoj temelji na plaži, brisači in sezoni julija in avgusta, bo doživela gospodarski kolaps. Samo primer: lani maja sem zelo prijetno plaval na severni obali Bretanje, v mestecu, znanem po industriji trske! Morje je bilo toplo, zvečer je imelo prijetnih +18 stopinj Celzija. Zakaj bi šel kdo v cvrtnik namesto v takšno mesto?«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 27, 2. julij, 2024.
