"Z možem hodiva na zakonsko terapijo. Ni se zlahka odločil zanjo, jaz sem jo predlagala že dolgo nazaj, pa potem še nekajkrat, ponavadi je moj predlog ignoriral ali se branil, češ da o najinih težavah ne bo razlagal drugim, potem ko pa res ni več šlo, je le pristal, da poskusiva. Pozanimala sem se, prebrala o različnih pristopih in nazadnje izbrala terapevtko, ki dela po metodi, ki se mi je zdela za naju najprimernejša, nezanemarljiv faktor pri izbiranju je bila seveda tudi cena, ki je pri njej zmerna, sprejemljiva. In sem si skopala grob, se mi zdi. Mož se je namreč v terapevtko zatrapal. Nič ni rekel, tudi mu ni bilo treba, sem sama opazila, tako dobro ga pač poznam. Ne morem presoditi, ali je terapevtka to opazila. Mož sicer občasno prav odkrito koketira z njo na terapiji, preden greva, se dolgo ureja, dišavi, tudi v telovadnico je začel hoditi. Pa guglal je o njej in si na disk shranil nekaj njenih slik, ki jih je našel na spletu. Kaj naj zdaj, komaj sem ga spravila na terapijo, ki jo res potrebujeva, učinka pravega pa ni! Sem prepričana, da če bi predlagala kakšno drugo terapevtko, ne bi bil za zamenjavo. Mož ne hodi ne hodi na terapije zaradi naju, ampak zaradi terapevtke, razumete? Sarkazem, da mu ni para! Kaj naj po vašem naredim?"
-Lana
Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 18, 29. april, 2024.
